Njegov kolega, ki prihaja iz Kretinga v Litvi, Jurgis Karazinas je dodal, da zaradi sodelovanja z eno od sicer redkih zadrug v Litvi, ki posluje z dobičkom, v reji krav molznic vidi svetlejšo prihodnost. Vilmantas je po litvanskih normativih s čredo 30 krav molznic in 120 hektarji travnikov manjši kmet, Jurgis pa se z intenzivno rejo stotih krav in 200 hektarjev obdelovalne zemlje prav tako ne uvršča med večje. Čeprav se oba Litvanca ukvarjata s prirejo mleka, pa se njun način dela ne bi mogel bolj razlikovati. Vilmantas stavi na enostavno ekstenzivno pašno rejo in predelavo mleka v sire, Jurgis pa stremi k čim boljši učinkovitosti prireje, visoki mlečnosti, prodaji mleka in vedno zmogljivejši kmetijski mehanizaciji.Jurgis z intenzivno rejo in primernim krmnim obrokom molze 12.000 kilogramov mleka po kravi v standardni laktaciji in za liter mleka sedaj prejme 32 centov. Vilmantas pa je na drugi strani precej zadovoljen že z namolzenimi 5500 kilogrami mleka po kravi, s 4,3 % maščobe in 3,20 % beljakovin, ki ga ne prodaja kot surovega, ampak vsega predela in proda z dodano vrednostjo v obliki izbranih vrst sirov. Vilmantas je dolga leta preživel v tujini in večinoma delal v kmetijski dejavnosti ter dobro zaslužil, nikoli pa ni zares nameraval postati sirar. »To se je spremenilo, ko sem nekega dne na mestni tržnici v tujini spoznal sirarja, ki me je tako navdušil, da sem si to želel postati tudi sam. Ko sem se kasneje znašel na razpotju, kako naprej in kje vzgajati svoje otroke, sem se vrnil v Litvo in začel z vzpostavljanjem lastne dejavnosti na kmetiji, ki je v bistvu nisem imel. Pred dvema desetletjema sem jo zato ustvaril iz nič. Želel sem namreč, da moji otroci odraščajo na kmetiji, vendar se je vmes položaj žal spremenil in na kmetiji sem ostal sam. Sedaj mi pomagata oče in zaposlena ženska, ki molze, skrbi za teleta in predelavo mleka, sam pa se ukvarjam z vsem drugim, trženjem, prodajo sira in zato velikokrat delam tudi po 16 ur in več na dan.«Preprosto in nezapleteno, a vendar uspešnoVilmantas se spominja: »Ob povratku v Litvo sem imel prazno parcelo, brez elektrike in vode. Začel sem od začetka, postavil sem enostavna zavetja za živali, kupil telice, ki so kasneje telile in leta 2015 začel s predelavo mleka v sir. Sprva sem mleko predeloval za lastne potrebe, nato pa sem se, tudi s pomočjo različnih inovativnih zamisli, ki sem jih počasi uresničeval, začel širiti.« Kupil je večji kotel, dokupil telice in danes molze 30 krav, ki jih osemenjuje s semenom plemenjakov, ki izboljšujejo lastnosti (beta kazeini A2A2) za predelavo mleka v sire, in pri tem ne varčuje. »Na moji kmetiji je vse zelo enostavno, večino sem naredil ali predelal sam, lahko pa se pohvalim tudi z izgradnjo prenosnega molzišča 1x7. Ker ne vem kam me bo vodila življenjska pot čez pet let, je pomembno, da sem neodvisen, in da kmetijo lahko, brez obveznosti, zaprem kadarkoli, bi bil v to prisiljen. Strojni park imam star, a še vedno zmogljiv, hlevi so bolj zavetja in enostavni, krave pa so zunaj vse leto. Pozimi jim krmim seno, poleti se pasejo. Mlečnost zato sovpada s prehrano brez žit in koncentratov, to pa pomeni, da delam z zelo nizkimi stroški, kar je bil tudi moj prvotni cilj,« pove Vilmantas, ki je potreboval pet let, da je dosegel sedanjo stopnjo, ko mu dejavnost predelave mleka omogoča preživetje. Okvir: Glede na trenutno stanje govedoreje v Litvi, Vilmantas prizna, da nikoli ne bi ponovno začel z dejavnostjo prireje mleka in njegove predelave. »Če bi se takrat zavedal, da pot do točke, ko se s kmetijstvom dejansko lahko preživljaš, traja tako dolgo in terja toliko dela in odrekanja, bi raje vozil tovornjak.«»Včasih računam prihodek in ga usklajujem s stroški ter ugotavljam, da zaposlena delavka velikokrat zasluži več kot jaz. Vendar kljub temu lahko priznam, da danes že lažje diham, saj so večje naložbe že za menoj. Zgradil sem tudi prostor za staranje sira ter izobraževanje in pokušino, moj dolgoročni cilj pa je na kmetiji dočakati starost in upokojitev ter na njej ostati čim dlje. Rad imam podeželje in svoje živali, pa čeprav sem večino življenja preživel v mestih.«»Ko se pogovarjam s slovenskimi rejci, povedo, da težko širijo svoje kmetije, še težje pa prenehajo z dejavnostjo, ker imajo velike in dolgoletne obveznosti do bank. Sam rešitev vidim v predelavi mleka. Prodaja sira omogoča večji zaslužek, poleg tega pa rejec ni vezan na nihajočo se ceno mleka. Za moje sire, različno od vrste morajo stranke odšteti od 15 pa do 35 evrov za kg.«S sodelovanjem do ekonomske varnostiJurgis pa z Vilmantasom ne deli enakega pogleda na živinorejo in stopa po poti intenzivnega rejca. Na kmetiji ima dva pogodbena delavca, ki pripravljata krmo in krmita krave, plačana pa sta po 10 evrov na uro ter dve ženski, ki molzeta in oskrbujeta teleta. Pridelavo krme, delo na njivi in poljih opravlja Jurgis sam, njegov oče pa ima nadzor nad čredo. Molze v molzišču tandem 2x4, saj robota za molžo v hlevu nima, čeprav o njem po tiho sanja. Delno tudi zato, ker je težko najti zanesljivo delavno silo, vendar pa tako Vilmantas kot Jurgis pravita, da molže robotu za zdaj še ne zaupata, poleg tega pa so stroški vzdrževanja robota previsoki. »Molzišče je kot starejši avto, ki ga lahko ceneje popravite, kot pa servisirate novega.« Kljub vsemu Jurgis veliko denarja vlaga v posodobitve strojnega parka, Vilmantas pa niti ne, saj ima na kmetiji druge prioritete. Jurgis je nedavno začel sodelovati z zadrugo, ki je v lasti kmetov in mu liter mleka ovrednoti za pet centov več, kot kmetje prejmejo od drugih odkupovalcev. Trije centi sicer ostanejo zadrugi, Jurgis pa še vedno dobi za dva centa višjo ceno. Sodeluje z zadrugo “Pienas LT” (BaltMilk), ki je z dejavnostjo pričela leta 2008 in združuje več kot 200 članov ter jim omogoča cenejši nakup repromateriala in krme za živino. Čeprav je sistem delovanja zadrug slovenskim kmetom že dobro poznan, pa Jurgis pravi, da so v Litvi zadruge redke, zato sistem komaj spoznava, vendar že prepoznava številne prednosti. Zadruga je izrazito tržno usmerjena in z uporabo najnovejše tehnologije predelave mleka trži micelarni proteinski koncentrat, ki ga uporabljajo za pripravo prehranskih živil in topljenih sirov, koncentrat mlečnih beljakovin v prahu, ki je primeren za formule za dojenčke, beljakovinske ploščice in pijače, koncentrat sirotkinih beljakovin v prahu, mlečni permeat v prahu in pasterizirano tekočo smetano. Vse produkte tržijo v tujini, gre pa za posebne produkte z visoko dodano vrednostjo. Jurgis pravi, da mu sodelovanje z zadrugo omogoča večjo ekonomsko stabilnost. »Na tem nestanovitnem trgu z mlekom se kot član zadruge počutim bolj varno. Po statistiki sodeč namreč kar 60 % litvanskih kmetov zadrugam ne zaupa, zato bijejo trd boj za obstanek v kmetijski dejavnosti.«Vilmantas sklene, da v Litvi mladi kmetje skorajda nimajo možnosti, da začnejo s kmetovanjem, če kmetije ne podedujejo. »Če nimaš zemlje, skorajda nimaš možnosti, saj se cena zemljišč giblje med 6.000 do 14.000 evrov po hektarju, kar je za naše razmere zelo drago.«

"Od nestanovitnosti cene mleka, povečanja vhodnih stroškov, nenehno spreminjajočih se nitratnih in drugih okoljskih predpisov, podnebnih sprememb in vremena…," meni Pat McCormack, predsednik Irskega združenja dobaviteljev mlečnih izdelkov (ICMSA) in član upravnega odbora EMB.Kot pravi je treba varovati evropski model kmetijstva, ki temelji na družinskih kmetijah. "Na žalost se zdi, da naši politični gospodarji nameravajo razstaviti temelje, na katerih je zgrajen ta model. Tukaj na Irskem je cena mleka padla s 56 centov po litru v januarju na celo 37 centov. Hkrati pa odločevalci od kmetov pričakujejo, da bodo izpolnjevali nešteto standardov in predpisov, za katere se zdi, da se vsako leto spreminjajo in vsakič postanejo bolj zapleteni."McCormack pravi, da se morajo politični gospodarji odločiti. Ali hočejo le okoljsko trajnost in izbrišejo družinske kmetije ali se želijo posvetiti trem stebrom trajnosti: ekonomskemu, socialnemu in okoljskemu? V ICMSA so trdno prepričani, da mora EU obravnavati tri stebre trajnosti hkrati, sicer model družinske kmetije ne bo preživel. To zahteva ponovno osredotočenost na kmetijsko politiko z osrednjim ciljem zagotavljanja tržne cene, ki kmetom omogoča razumno preživetje. Cene hrane morajo odražati stroške njene trajnostne pridelave, kar vključuje obravnavo nestanovitnosti cen mleka."Tukaj mora biti Evropska komisija veliko bolj proaktivna v smislu spremljanja trga in zgodnjega ukrepanja, kjer cene mleka padejo pod vzdržne stroške njegove prireje. Obenem mora Komisija priznati, da je model družinskih kmetij v EU velika prednost, ki jo je treba zaščititi in podpirati. Ko postane trg neuravnotežen, je potrebna korekcija, ker nizke cene bistveno spodkopavajo preživetje rejcev. Prostovoljna shema EU za zmanjšanje prireje mleka je leta 2016 v nekaj mesecih zagotovila višje cene na stroškovno učinkovit način." ICMSA meni, da bi morala biti prostovoljna shema zmanjšanja ponudbe mleka ponovno del orodja, ko so cene mleka pod pritiskom, kar bi pomagalo doseči kritično korekcijo cen v najkrajšem možnem času.Trenutno je cena mleka na Irskem med 37 in 40 centi za liter, kar je precejšen padec od začetka leta 2023. Na žalost se vhodni stroški niso znižali v enaki meri. Sicer se po državah članicah na področju prireje mleka precej dogaja. V Nemčiji pobuda INIfair za poštene cene poziva k prepovedi nakupovanja živil v supermarketih in mlekarnah po cenah, nižjih od stroškov prireje. BDM analizira nacionalno politiko v Nemčiji, medtem ko Uniterre počne isto za Švico. Sveriges Mjölkbönder poziva švedske oblasti, naj se lotijo nujnih vprašanj, s katerimi se sooča sektor prireje mleka, medtem ko na Danskem ostaja polemika glede izvoza danskega goveda v Rusijo.V Sloveniji se je po večji prireji mleka v juniju, ta v juliju ponovno zmanjšala (za skoraj 17 %). V prvih sedmih mesecih je bilo prirejenega za skoraj 6 % manj mleka kot v istem obdobju lani. Ob nadaljevanju trenutnih gibanj bo letna prireja konzumnega mleka najnižja v 23 letih. Povprečna odkupna cena za liter mleka je bila avgusta dobrih 41 centov.

Pobuda INIfair poziva nemškega kmetijskega ministra Özdemirja, naj predela zakon o kmetijskih organizacijah in dobavnih verigah, tako da bo zajamčeno pošteno plačilo supermarketov in živilske industrije.V INIfair-ju pravijo: "Naj bodo poštene cene v dobavni verigi kmetijskih proizvodov pravno zavezujoče!« Številne kmetije so namreč še vedno prisiljene prodajati živila maloprodajnim podjetjem po cenah, ki ne pokrivajo proizvodnih stroškov."Zakon o kmetijskih organizacijah in preskrbovalnih verigah, ki bi moral omejiti tržni vpliv trgovskih družb, je očitno neučinkovit. Ta pobuda poziva kmetijskega ministra Özdemirja, naj izboljša zakonodajo, da bi spodbudil supermarkete in živilsko-predelovalno industrijo, da končno plačajo ustrezne cene za živila."Sprememba v kmetijskem sektorju ne more biti bolj nujna! Izkoriščanje ljudi, živali in okolja zaradi nepravičnih struktur v svetovnem kmetijstvu je vseprisotno. Čeprav cene hrane za končne potrošnike trenutno rastejo, mnogi kmetje, ki to hrano pridelujejo v Nemčiji in drugod pa prejemajo cene, ki jim ne omogočajo niti preživetja, kaj šele, da bi se ukvarjali z okolju prijaznejšo pridelavo,"je povedala Charlotte Gengenbach iz Arbeitsgemeinschaft bäuerliche Landwirtschaft (AbL)."Mehanizmov za dolgoročno zagotavljanje stabilnih proizvodnih cen, ki bi pokrile stroške primanjkuje. Podnebna kriza in dramatična izguba biotske raznovrstnosti sta eni izmed največjih groženj človeštvu. Če dovolimo, da se globalni izpusti toplogrednih plinov pri prireji in pridelavi hrane še povečajo, ne bomo mogli izpolniti ciljev Pariškega sporazuma. Pravzaprav podnebne spremembe že ogrožajo naše naravne vitalne vire, prehransko neodvisnost in naše zdravje. V tem kontekstu ima kmetijstvo ključno vlogo. Po eni strani je močno prizadeto zaradi učinkov podnebnih sprememb (npr. čedalje več sušnih obdobij). Po drugi strani pa ni samo kmetijstvo gonilo podnebnih sprememb zaradi izpustov, lahko pa prispeva k naravnemu varstvu podnebja in izvaja okoljske ukrepe za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.""Vendar pa varstvo podnebja in vode ter dobro počutje živali v kmetijstvu povzročajo stroške, ki si jih mnoge kmetije komajda privoščijo, saj so kmetje nenehno pod pritiskom zniževanja stroškov. Doslej pa so dobički od prodaje živil večinoma ostali v rokah supermarketov, spletnih trgovcev in veletrgovcev ter živilsko-predelovalne industrije. Kljub potrošniškim cenam, ki včasih eksponentno rastejo, si ti deležniki prizadevajo ogromen pritisk vzdolž celotne verige preskrbe s hrano – in tudi na svetovno dobavno verigo."Pobuda poziva zveznega ministra za kmetijstvo Cema Özdemirja in člane nemškega zveznega parlamenta, da čim prej ustanovijo neodvisnega, samostojnega varuha človekovih pravic in opazovalnico cen. Ta mora evidentirati in raziskati poročila o nepoštenih cenah in vseh drugih nepoštenih trgovinskih praksah. Plačevanje nepoštenih cen je treba označiti kot nepošteno trgovinsko prakso v okviru Zakona o kmetijskih organizacijah in preskrbovalnih verigah in ga prepovedati.Zahtevajo zakonsko prepoved nakupa surovin pod proizvodnimi stroški vzdolž celotne prehranjevalne verige. Takšna prepoved bi spodbudila etično določanje cen in pravično delitev ustvarjanja vrednosti od kmetov ali proizvajalcev vse do supermarketov. Proizvajalčeve cene in plače, ki zagotavljajo dostojno življenje, ne bi smele biti pogajalski adut.Vsi dobavni odnosi morajo biti podprti s pisno pogodbo, ki mora brez izjeme za zadruge vključevati zavezujoče in posebne pogoje vsaj za ceno, obseg in trajanje zadevnega blaga. Tako kot vsi drugi gospodarski deležniki bi morali tudi kmetje imeti možnost izračunati svoje stroške in zahtevati plačilo zanje. Charlotte Gengenbach dodaja, da je treba zagotoviti, da se stroški, povezani z učinkovitim varovanjem okolja in podnebja ter dobrim počutjem živali, ter spoštovanjem človekovih in delavskih pravic, lahko prenesejo vzdolž celotne verige preskrbe s hrano.

Philip Donohoe je irski rejec, ki kmetuje na jugovzhodu države v Kilkennyu, blizu Goresbridgea. Reja krav molznic na njegovi kmetiji je značilno irska in temelji na paši in spomladanskih telitvah. Ima pa Donohoe veliko obremenitev zemljišča, ki znaša kar tri krave molznice na hektar. Čredo molznic sestavljajo krave črno-bele pasme z visoko genetsko vrednostjo, zaradi vse pogostejših poletnih suš pa se velikokrat sooča z manjšim pridelkom trave.ČREDA• 180 krav molznic črno-bele pasme (majhnega okvirja, težke okoli 580 kilogramov, potomke domačih plemenjakov)• 40 telic• spomladanske telitve z začetkom februarja• starost ob prvi telitvi: 24 mesecev• molža 2-krat na dan, traja le 1,5 ure (skupaj s pranjem dve uri)• molzišče Dairymaster ribja kost swing-over z 20 enotamiPrireja mleka temelji na paši, kar je na Irskem nekaj povsem običajnega. Telitve so zato spomladanske, začnejo pa se s februarjem in končajo do aprila. Krave gredo nazaj na pašnik naslednji dan po telitvi, čez nekaj dni pa gredo v skupinah na pašo tudi teleta. Philip na najetih površinah pase telice in pridela travno silažo, lastno zemljo pa koristi za pašo molznic. »Obseg pašnikov okoli molzišča ima pomembno vlogo, saj nam prav slednji določa, koliko krav lahko molzemo. Okoli molzišča se tako v enem kosu razprostira 60 hektarjev, na tem območju pa se pase 180 krav oz. tri krave na hektar. Če upoštevam vse površine, vključno z najetimi zemljišči, pa znaša obremenitev 2,5 GVŽ na hektar.«»Suše so vse pogostejše in če je paše premalo, kravam krmimo nekoliko več močne krme in travno silažo tudi čez poletje. V sušni dobi dobijo šest kilogramov močne krme, šest kilogramov trave in šest kilogramov travne silaže. V normalnih sezonah pa 16 kilogramov paše in dva kilograma koncentrata.VSAK DAN JE NOV ŠOLSKI DAN»V Sloveniji imate vnos dušika iz živinskih gnojil na ravni kmetijskega gospodarstva omejen na 170 kilogramov N/ha kmetijskih zemljišč, na Irskem pa je ta vnos omejen na 250 kilogramov N/ha. Zavedam se velike obremenitve, vendar bo drugo leto država vnos dušika omejila na 220 kilogramov, kar je še sprejemljivo, nas kmete pa skrbi, da se bo omejitev znižala vse do 170 kilogramov N/ha. Za nas je to težava, saj smo specializirani za pašno rejo in razen trajnega travinja večinoma nimamo obdelovalnih površin, ki bi jih lahko gnojili. Če bo omejitev enaka vaši, potem bomo morali znižati število krav na pašnikih,« pravi Philip in se s to izjavo naveže na številne govorice, da bodo morali na Irskem zaklati tudi 2000 in več krav. »Nekateri politiki nam zagotavljajo, da se to ne bo zgodilo, čeprav nas lahko z drastičnim znižanjem vnosa dušika prisilijo v zmanjševanje števila krav. Namesto slabe publicitete o zakolu zdravih krav bodo odločevalci to verjetno naredili na bolj izbran način – z novimi in strožjimi omejitvami. Irski kmetje prirejamo in pridelujemo hrano s sistemom reje, ki ima v primerjavi z drugimi državami nizek ogljični odtis, kar nam omogoča ugodno podnebje. Če bodo odločevalci ustavili ali pa zmanjšali pridelavo hrane na Irskem, bomo le več uvažali, kar pomeni, da bomo že tako velik ogljični odtis v drugih državah izvoznicah samo še povečali. Žalostno, da celo politiki najbolj ″zelenih strank″ menijo, da je pomembno le to, kar počnemo na Irskem, in ne tudi, kaj počno kmetje po drugih državah, kar je res omejeno razmišljanje. Naši politiki žal niso dovolj pogumni za takšne odločitve, sami pa na to težko vplivamo, sploh zato, ker prejemamo evropska izravnalna plačila. To je palica, ki nas vse tepe, prepričan pa sem, da morajo vse nadaljnje omejitve kmetovanja izhajati le iz pravih razlogov.«KMETIJSKE POVRŠINE• 85 hektarjev, pri čemer je 37 hektarjev v najemu,• trajno travinje – krave na paši od februarja do novembra,• teleta in telice na paši od marca do novembra,• cena za hektar kmetijske zemlje na jugovzhodu države je okoli 30.000 evrov.freepick Philip pojasni, da se omejitve v kmetovanju nanašajo na kakovost vode v njihovih rekah, ki pa se izboljšuje. »Kmetje se trudimo in škropimo manj mineralnih gnojil, gnojimo z opremo za manjši izpust, sejemo več detelj za zeleno gnojenje, bolj smo ozavestili skrb za okolje in kakovost voda, skratka delamo korake v pravo smer.«Za njihov sistem reje je pomembno, da krava teli na 365 dni med februarjem in aprilom, sicer se sistem podre. »Povprečno jih molzemo 280 dni in če krava ne teli v omenjenem obdobju, ima mleko še decembra, mi pa stremimo k temu, da večino mleka namolzemo, ko so krave na paši.« Če bi imel tako visoko produktivne krave, kot jih imajo na kmetiji Jamšek v Mostah pri Komendi, na kateri je potekal pogovor z Ircem, in molzejo po 13.000 kilogramov mleka, bi se njihov sistem zrušil. »Pri nas je tako, da imamo krave za sistem, pri vas pa je ravno obratno in imate sistem za krave. Zato gradite hleve, silirate koruzo in drugo, Irci pa vztrajamo pri našem odpornem in enostavnem sistemu za delo, ki omogoča nizke stroške. Morda se vam zaradi nizke prireje zdi manj učinkovit, vendar ko pade cena mleka na 40 centov po litru, vaši kmetje že izgubljajo denar, mi pa ne. Nad vodo se držimo celo pri ceni 30 centov po litru.«REZULTATI PRIREJE• 6300 litrov mleka po kravi v standardni laktaciji,• mlečnost na paši znaša 4600 litrov,• vsebnosti v mleku: 4,27 % maščobe in 3,88 % beljakovin,• prireja mleka na osnovi paše, nekaj travne silaže in dva kilograma močne krme pozimi, nobene koruze,• mleko odkupuje mlekarna Tirlán (bivša Glanbia Ireland),• 0,37 evra znaša strošek prireje mleka na kmetiji, vključno z upoštevanjem stroška vsega dela.Na kmetiji potrebujejo enega delavca za sto krav. »Za polni delovni čas je zaposlen en delavec, študent pomaga spomladi, čez vikend pa imamo tudi molznika. Treba je namreč poiskati ravnotežje in pogledati celotno sliko, ne pa vse staviti samo na prirejo.« Cena mleka pri njih je precej podobna ceni mleka, ki jo dosegajo kmetje drugje po Evropi. Osnovna cena je 40 centov za liter pri 3,3 % beljakovin in 3,6 % maščobe. »Višja je vsebnost, več denarja lahko dobiš. Junija sem prejel 46 centov za liter zaradi boljše vsebnosti,« pojasni Philip, ki mleko prodaja v zadrugo Tirlán (bivšo Glanbia Ireland), ki je ponovno v popolni lasti kmetov. Na Irskem je okoli 18.000 kmetov, ki prirejajo mleko, v zadrugo Tirlán pa jih mleko oddaja skoraj 5000.Ko spregovoriva o nasledstvu, pravi, da je to velik izziv. »Saj so mladi prevzemniki, vendar jih s podeželja več odhaja, kot prihaja. Zato kmetije brez naslednikov prevzemajo veliki kmetje in tako istočasno vodijo po tri ali štiri kmetije. Večina kmetov tega ne podpira, tudi sam ne, obstajajo pa tudi dobre možnosti za najem kmetij. Tudi sam imam dva otroka, ki ne želita kmetovati in za to sem delno odgovoren tudi sam. Otroka sta me namreč vsa leta odraščanja opazovala, kako ves čas samo delamo. In danes mi rečeta, ne, hvala, tega nočeva, čeprav sem si vedno vzel čas za družino, dopust, izlete. Naučil sem ju kmetijstva, vendar to je njuno življenje, ki ga samo enkrat živita, zato ju ne bom silil v ta poklic.In kaj bom naredil? Kmetijo bom kasneje prodal ali pa jo oddal v najem. Ker imam izredno rad svoj poklic, se še ne bom tako kmalu upokojil,« pove in išče pametne rešitve, da bi še poenostavil delo in delal manj. Razmišlja celo o molži 1-krat na dan. »Študije kažejo, da bi v tem primeru mlečnost padla le za 20 %. Če bi jih molzel 3-krat v dveh dneh ali 10-krat v sedmih dneh, pa to sploh ne bi imelo velikega vpliva na letno količino mleka. Vedno je veljalo, da mora med jutranjo in večerno molžo preteči 12 ur, ampak če delaš osemurni interval med molžama in preteče 16 ur med večerno in jutranjo, se količina namolzenega mleka ne spremeni. To pomeni, da lahko molzem ob sedmih zjutraj in popoldan ob 15h, pa bom zaključil že ob 17h, kar pomeni več časa za družino. Vsak dan je namreč nov šolski dan, tudi za kmete,« sklene naš irski sogovornik.

Julija so Slovenijo obiskali rejci krav molznic, ki se ukvarjajo s prirejo mleka v petnajstih evropskih državah. V okviru evropskega projekta Resilience for Dairy (R4D) so si ogledali številne kmetije, saj so jih zanimali delo naših rejcev, tehnologija in način prireje mleka v Sloveniji, brez obotavljanja pa so spregovorili tudi o stanju v dejavnosti v državah, iz katerih prihajajo.R4D je projekt, ki ga financira EU, namenjen pa je izboljšanju evropske prireje mleka s poudarkom na trajnosti in odpornosti. Za uresničitev tega cilja so partnerji ustvarili mrežo, ki omogoča izmenjavo praktičnega in znanstvenega znanja med evropskimi rejci krav molznic, raziskovalci in drugimi zainteresiranimi.Maciej SerówkaMACIEJ SERÓWKA,SKORACZEWO, POLJSKANa družinski kmetiji, veliki 200 hektarjev, Maciej skupaj z očetom redi 200 krav molznic. Ukvarjajo se z intenzivno prirejo mleka s ciljem prirediti čim več mleka, ki ga odkupuje mlekarna. Krave so nastanjene v relativno novem hlevu, ki so ga zgradili pred petimi leti, mlečnost pa znaša 8000 litrov po kravi v standardni lokaciji. Čreda je mešana, prevladujejo krave črno-bele pasme, nekaj je tudi krav pasme rdeči holštajn in lisastih. Molzejo jih v molzišču ribja kost 2 × 7, torej 14 naenkrat. Za molžo, čiščenje molzišča in napajanje telet porabijo okoli dve uri. Krave so v hlevu proste, vendar ne zapuščajo hleva, kar pomeni, da zanje nimajo urejenih pašnikov ali izpustov.Maciej namerava v bližnji prihodnosti prevzeti očetovo kmetijo, kot pravi, pa dobro in uspešno sodelujeta. »Kljub težjim pogojem dela, visokim stroškom prireje in nepredvidljivim vremenskim razmeram vidim v tej dejavnosti svetlo prihodnost. Odraščal sem na kmetiji in očeta spremljal na vsakem koraku, zato si ne predstavljam, da bi lahko opravljal kakšno drugo delo. Reja krav molznic je moje poslanstvo, načrtujem pa uvedbo nekaterih sprememb po prevzemu. Prirejo mleka bom še povečal in posodobil tehnologijo reje v hlevu.« Trenutno poljski rejci za mleko v povprečju dobijo 44 centov za liter. Maciej pravi, da je cena prenizka, saj je sedanji strošek prireje višji od odkupne cene mleka. »Lani septembra je odkupna cena celo presegala 60 centov po litru, letos pa cena spet pada. To nam nekoliko jemlje voljo, vendar smo živinorejci trdoživi.« Bodoči mladi prevzemnik ne razmišlja o predelavi mleka, vso pozornost usmerja na širitev kmetije, ki na Poljskem velja za srednjo veliko. V bližnji prihodnosti se jim odpira možnost nakupa 500 hektarjev kmetijskih zemljišč, kar bodo izkoristili. »Več zemlje mi namreč odpira več možnosti po širitvi, o kateri razmišljam.«Dominique MadecDOMINIQUE MADEC,HILLION, CÔTES-D'ARMOR V BRETANJI, SEVEROZAHODNA FRANCIJAEkološki rejec iz Francije Dominique pa razmišlja popolnoma drugače kot njegov poljski kolega. Pravi, da je pri svojem delu rad čim bolj neodvisen. »Večina rejcev stavi na širitev in povečevanje količine mleka, moja strategija pa so naložbe v ekonomsko neodvisnost kmetije. Ne želim biti suženj korporacijam, tovrstna odvisnost vsekakor ne spodbuja odpornosti kmetij s prirejo mleka,« pravi ekološki kmet, ki veliko energije usmerja v sposobnost prireje z nizkimi stroški in čim večjim izkoristkom travinja – paše.Na svoji ekološki kmetiji redi 50 krav molznic in obdeluje 109 hektarjev. »Dohodek naše kmetije izhaja iz dodane vrednosti in ne iz prireje velikih količin,« pojasni. »Krave redimo izključno na paši, žita in nekaj koruze pridelamo izključno za lastno uporabo in ta avtonomija in zmernost sta osnova našega sistema.« V osrčju Bretanje, ki je znana po intenzivni živinoreji, zmernost ostaja obroben izraz. Dominique se na to ne ozira in vztraja na svoji poti, saj je prepričan, da je prava in da število živali, ki jih sedaj vzrejajo v Franciji, ni vzdržno. »Pritisk živinoreje na ekosisteme v Hillionu je zelo viden,« ugotavlja in se zaveda nevzdržnosti intenzivne reje. »In ta ugotovitev prihaja iz ust živinorejca,« pravi pomenljivo.NEODVISNI OD TRGOVINEDominique na kmetiji pridela dovolj hrane za vso družino. »Neprecenljivo je dejstvo, da nismo odvisni od nakupa hrane v trgovini.« Vedno razmišlja, kako bi si olajšal delo na kmetiji, manj delal in več naredil ter svojim živalim omogočil najboljše možno življenje. »Paša je osnova, količina mleka ni pomembna, vse, kar šteje, je njegova kakovost in zdravje živali. Bolj je mleko kakovostnejše, višjo ceno zanj lahko dobiš.« Kot pove, tudi paša postaja čedalje težavnejša zaradi vse pogostejših suš. »Na leto pri nas pade le 600 milimetrov padavin, kmetovanje zato postaja čedalje težje.«Večino mleka proda v zadrugo, ki odkupuje ekološko mleko in je v lasti kmetov. Cena ekološkega mleka je sicer višja od konvencionalnega, a sedaj kljub vsemu nizka, kar je globalna težava in ne le francoska. Nekaj mleka proda tudi lokalnemu sladoledarju, količine so tam sicer manjše, cena pa precej boljša. Za liter ekološkega mleka mu zadruga v tem času plača 42 centov, kar je ena izmed nižjih cen v EU. »Težko je, ampak če si uspešen pri zmanjšanju stroškov, lahko vlagaš v razvoj. Če pa trmasto vztrajaš za vsako ceno, se zadeva lahko zaplete, sploh če se zgodi kaj nepredvidljivega. Tudi zato sem želel obiskati Slovenijo, saj iščem rešitve, spoznavam način dela in drugačne sisteme, kar je zelo zanimivo. Slovenija je lepa dežela, preseneča nas, kako skrbite za obdelano krajino, kako čisti so vaši pašniki in kako nič ne zavržete, res je presenetljivo lepo,« je sklenil.

Po oceni odgovorne osebe oškodovanega vukovarskega kmetijskega podjetja, je nastala materialna škoda za več tisoč evrov.Na njivi pri Ludvincih na hrvaškem, je neznani storilec s kombajnom požel in z njive odtujil pšenico ter za več tisoč evrov oškodoval vukovarsko kmetijsko podjetje, so sporočili iz vukovarsko-sremske policijske uprave. Nepridiprav je v času od 11. do 13. julija z njiv v Ludvincih ukradel 35 ton pšenice v zrnju. Tri dni je s kombajnom brez težav žel na tuji njivi in se s pridelkom odpeljal neznano kam.