Ali naj kmetje pričakujemo celo idejo, da moramo svoje pridelke prodati živilsko-predelovalni industriji po določeni ceni, ki bo po vsej verjetnosti nižja od stroškov pridelave, da bodo imeli lahko Slovenci poceni hrano, vsi med kmetom in kupcem pa bajne dobičke. Kmetje takšnega početja vsekakor ne bomo dovolili. Jernej Redek, Sindikat kmetov Slovenije Fotografija je simbolična, Can Stock Photo

Kdaj so ljudje stopili skupaj in se borili? Takrat, ko so pristali na kritični točki in niso videli drugega izhoda. To je bila njihova rešilna bilka, ko niso imeli kaj več izgubiti. Dokler dobimo kmetje nekaj denarne pomoči, ki gasi dim, ne pa ognja, očitno še nismo prišli do te kritične točke, ki bi nas predramila. Mateja Kopar, mlada prevzemnica kmetije in podpredsednica ZSPM

Zmanjšuje se število kmetij, živali, intenzivnih in trajnih nasadov ter njiv. Graf je pozitiven le pri zaraščanju. Janez Pirc, direktor KGZS

Vse bolj očitno je, da slovensko kmetijsko politiko vodijo uvozniki hrane. Posledično temu je nastal strateški svet za prehrano. Damjan Zore, kmet iz Medvod

 Kmetje svoja kmetijska zemljišča uporabljamo kot orodje, s katerim branimo čisto pitno vodo. Na naših zemljiščih – najbolj varovanih glede podtalnice, še ni zgrajenega 3-kilometrskega povezovalnega C0 kanala za odvajanje odpadnih in industrijskih vod, in naredili bomo naredili vse, da se to tudi ne bo zgodilo. Brane Grad, eden od več kot 100 lastnikov in solastnikov travnikov, njiv in gozdov, ki

Če bodo sprejete predlagane spremembe direktive o FFS, se nam obetajo velike podražitve hrane, tudi do 40 %. O teh podražitvah nihče ne govori. Podražitve hrane bodo tako neznosne, da bodo po moji oceni ljudje na ulicah bolj protestirali zaradi podražitev hrane kot bi zaradi morebitnih ostankov pesticidov v hrani. Dr. Mario Lešnik, Fakulteta za kmetijstvo Maribor

Sprašujem se, kje v Sloveniji so kmetije, ki predstavljajo statistične podatke o 60-odstotnem dvigu pridelave zelenjave v zadnjih 10 letih. Na terenu je situacija povsem drugačna, pridelovalcev je vse manj, opuščanj pridelave pa vse več. Če bo šlo tako naprej, čez 5 let ne bo več pridelave zelenjave. Patricija Pirnat, KZ Agraria Koper

Z nakupom mineralnih gnojil še čakamo in upamo na kakšno pozitivno spremembo. Nekdaj smo plačali 5.000 evrov za gnojila za eno sezono, letos pa smo za isto količino plačali 25.000 evrov – kar je neverjetno. Dobro, da mladi v teh težkih časih še vedno vztrajamo, se trudimo in borimo za obstanek. Očitno je mladost res norost!  Uroš Braček, mladi kmet iz Hvaletincev Fotografija: Klara Lovenjak

Pridelava hrane je danes gospodarska panoga, pri kateri gre za vsakodnevni neizprosen boj na trgu, brez vsakršne romantike, kot jo prikazujejo pri promociji slovenske hrane. Roman Žveglič, predsednik KGZS                                                                                                                     

Ali se država zaveda, koliko bi stali komunalni delavci, če bi želeli vzdrževati krajino, ki jo sedaj vzdržujemo kmetje? Bodo tuji turisti še hodili gledat naše lepe hribe, bo turizem še edina dodana vrednost, če ne bo več kmetov, ki zdaj delajo v hribih?  Maria Mia Grillc, Ambrož pod Krvavcem Fotografija je simbolična, Can Stock Photo. 

Ko bo bregove preraslo robidovje, najboljše ravnine pa bosta prekrila asfalt in beton, bo ta dragoceni dar narave izpuhtel. Da se to ne bo zgodilo, nismo dovolj le kmetice in kmetje, temveč tudi domoljubni potrošnik, ki je za čudovit razgled skozi okno pripravljen kupiti hrano od okoliških kmetov. Ko se zgodijo nesreče, naravne ali po človeški nespameti, bomo jedli samo tisto, do česar lahko prid

Za 18 ha smo dobili 120 evrov, naša letna poraba goriva za te površine pa se meri v tisočakih. To so prave številke, ne pa to, da nam je država podarila cela 2 milijona. Hvaležni smo za vsak evro, ampak če ti nekdo na njivo po 8 urah dela pri na 40 °C prinese 2 dl mlačne vode, ga pa tudi nekam pošlješ. Magda Ferlan, spletni odgovor na objavo Finančno nadomestilo zaradi visokih cen energentov

Vesel sem, da sem končno premagal urok 4. mest in da se je ples točk naposled le obrnil meni v prid. Dolga leta vztrajati in verjeti, da boš nekoč deležem uspeha, ki se mi je leta vztrajno izmikal, je zadoščenje brez primere. Slovenci to znamo in zmoremo! Igor Pate, 3. na svetovnem prvenstvu v oranju z obračalnim plugom na Irskem Fotografija: Zveza za tehnično kulturo Slovenije

Zadružništvo je kot gozd – v njegovem zavetju uspevajo najbolj mogočna in največja drevesa, zunaj njega pa osamelci sicer preživijo, vendar redko sežejo v višave. Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS                                                                                                    

Zaradi pomanjkanja krme naši pridelovalci povprašujejo po silažni koruzi in senu v drugih regijah, kjer pa cene rastejo, kot bi bila koruza zlata.  – Marija Kalan, KGZ Kranj                                                                                                                                                                                                                               

Kmet mora preživeti iz dneva v dan, preživeti mora svojo družino in kmetijo, ob tem pa se sooča z vse več prepovedmi pri pridelavi in prireji. A iz nič ne zraste nič! Od zraka je samo balon debel! Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije  Fotografija je simbolična, Can Stock photo.

Ob prebiranju člankov o uporu kmetov na Nizozemskem, Švedskem, Nemčiji nehote pomislim, kako razmišljajo v nevladnih okoljskih organizacijah in kako razmišljajo okoljevarstveniki. Pravijo: "Saj smo siti, zato kmeta ne potrebujemo". Dr. Rajko Bernik, prof. na Biotehniški fakulteti     Fotografija je simbolična, Can Stock Photo. 

Ne bo dovolj, da politika le govori, kako pomembna je prehranska varnost. Bo treba tudi konkretno poskrbeti, da bo slovenski kmet lahko še naprej kmetoval in prideloval kakovostno hrano. Po možnosti na tak način, da ne bo celo leto brezobrestno financiral države, kot jo sedaj s sistemom vračila trošarine. Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije

Propadanje kmetiji je delo ‘pridnih glav’, ki vztrajajo v hipotezi, da bi bilo naše kmetijstvo uspešno edino po vzoru ruskega kolhoza po 2. svetovni vojni: ena pisarna in četrt zaposlenih doma, ki bi v svoje žepe basali denar, pridobljen iz evropskih subvenciji. Se razume, da v tem primeru mali kmet ne obstaja! Boltežar Trček, v spletnem odgovoru na objavo 18.540 kmetij smo izgubili v 20 letih

Na območju Šenčurja nimamo idealnih pogojev pridelave, manjka namakanje, imamo pa dobre pogoje in pridelamo kakovostne pridelke, s katerimi dosegamo realne in zadovoljive cene v tistih javnih zavodih, ki podpirajo kratke dobavne verige in lokalno pridelano in predelano hrano. Janez Okorn, pridelovalec žit, krompirja, čebule in česna ter dobavitelj javnim zavodom