Digitalna preobrazba pravosodja je ena izmed ključnih prioritet Ministrstva za pravosodje; ima namreč ogromen potencial za poenostavitev in izboljšanje dostopa do sodnega varstva za državljane in državljanke, tako v Sloveniji kot tudi v EU. 

Digitalna orodja lahko pripomorejo k boljšemu strukturiranju postopkov ter avtomatizaciji in pospešitvi standardiziranih in enotnih nalog, kar povečuje učinkovitost in uspešnost sodnih postopkov. Obenem pa omogočajo varno poslovanje ter tudi transparentnost in preglednost poslovanja. Ob epidemiji covida-19 pa se je prav tako še bolj potrdila potreba po naložbah v digitalna orodja in njihovi uporabi v sodnih postopkih. 

Hkrati uporaba digitalnih tehnologij ne sme ogroziti temeljnih načel pravosodnih sistemov, med drugim neodvisnosti in nepristranskosti sodišč, jamstva učinkovitega pravnega varstva ter pravice do poštene in javne obravnave.

Celovita digitalizacija pravosodja zajema tako tradicionalne pravosodne deležnike (sodstvo, državno tožilstvo, državno odvetništvo, odvetništvo, notariat, uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, uprava za probacijo, sodni izvršitelji, sodni izvedenci, sodni cenilci, sodni tolmači idr.) kot tudi njihove uporabnike (fizične in pravne osebe, podjetja in druge organizacije, ki so kakorkoli vključene v pravosodne procese).

Pri tem je naš cilj, da vsi pravosodni deležniki čimprej in v čimvečji meri okrepijo možnosti za elektronsko poslovanje (e-spis, e-vlaganje, e-vročanje, uporaba videokonferenc) ter ponudijo elektronsko podprte pravosodne storitve za državljane in podjetja (npr. elektronske javne dražbe, javne objave sodb in podatkov iz vpisnikov, e-registri, itn.). 

Tako so insolvenčni, izvršilni, registrski in zemljiškoknjižni postopki že praktično v celoti informatizirani in digitalizirani. Sodne dražbe v izvršilnem postopku se lahko izvajajo preko spleta in ne zgolj osebno na kraju dražbe. Prenovili smo register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (eRZPP) in tako omogočili poenostavljen vpis v register ter s tem lažje zavarovanje terjatev državljanov in gospodarskih družb. Nadalje smo prenovili pravne podlage za e-poslovanje in e-vročanje v kazenskih postopkih. V izvajanju je informatizacija pravdnih in kazenskih postopkov. 

Skupaj z Notarsko zbornico snujemo posodobitev pravne podlage za izvajanje digitalnih notarskih storitev, predvsem da bi omogočili opravo notarskega posla na daljavo in sestavo notarskih listin v elektronski obliki.

Obenem se je in se tudi še bo dodatno investiralo v IT opremo pravosodnih organov; tako bomo predvidoma do januarja 2022 z novo videokonferenčno opremo dodatno opremili še 46 razpravnih dvoran na 19-ih sodiščih (vključno z Upravnim sodiščem in Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani), prav tako bomo opremo namestili v prostorih Zavoda Hiša za otroke, ki bo skrbel za celostno obravnavo otrok, žrtev kaznivih dejanj. Ta oprema bo omogočila moderno, zanesljivo in enostavno izvedbo videokonferenc v sodnih postopkih, zlasti za potrebe zaslišanja prič na oddaljenih lokacijah, pa tudi za oddaljeno udeležbo strank in njihovih pooblaščencev.

Prav tako je ena naših glavnih prednostnih nalog v sklopu slovenskega predsedovanja Svetu EU obravnava etičnih vidikov in potencialnih vplivov uporabe umetne inteligence na temeljne pravice in svoboščine. Praksa namreč kaže, številne strokovne razprave pa ji pritrjujejo, da lahko umetna inteligenca na različne načine globoko posega v naše temeljne pravice. Gre za pravico do zasebnosti, varstvo osebnih podatkov, pravico do nediskriminacije, svobodo izražanja in zbiranja ter druge. V prihodnje pričakujemo njeno še bolj razširjeno uporabo in s tem še večji vpliv na družbo. 

Zato se zelo posvečamo pravosodnim vidikom pri oblikovanju novega akta o umetni inteligenci v EU, torej regulaciji umetne inteligence - etičnemu vidiku in temeljnim pravicam. Pri tem je pomembno splošno zavedanje, da moramo z vso odgovornostjo pristopiti k regulaciji ter spodbujati komplementarno sodelovanje med vsemi globalnimi akterji, ki ustvarjajo standarde za etično in na temeljnih pravicah slonečo umetno inteligenco.

V teku so še nadaljnji projekti kot so na primer vzpostavitev centralnega sodnega dokumentacijskega digitalizacijskega centra, vzpostavitev sodobnega sistema za izobraževanja na daljavo v okviru Centra za izobraževanje v pravosodju, testiranje tehnologije veriženja podatkovnih blokov (»blockchain«) v sklopu »notarizacije« dokumentov in drugi.

Ob vsem tem pa moramo seveda biti pazljivi, da se ob uporabi vse tehnologije ne izgubi človeška interakcija oziroma, da se ohrani pristen medsebojni človeški stik.