V poslanskih skupinah koalicije smo se odločili vložitvi predlog novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v zakonodajni postopek, ker smo želeli nasloviti naslednje cilje:

- vzgoja za evropsko kulturno tradicijo,
- uravnotežena in bolj operativna sestava sveta zavoda oziroma vrtca ali šole,
- možnost napredovanja pomočnikov vzgojiteljev v naziv mentor in svetovalec, ter 
- oblikovanje enotnega državnega informacijskega sistema za vodenje dokumentacije.

Pričakovali smo nekoliko širšo razpravo o vseh naštetih ciljih, vendar se je razprava na delovnem telesu pri določenih vsebinah skoncentrirala v trditvah, da se z obravnavano novelo politizira šolski prostor. Največ razprave je bilo namreč opravljene na temo sestave šolskih svetov in imenovanja ravnateljev. Zato najprej izpostavljamo pomen pristojnosti šolskih svetov: 

- Šolski sveti med drugim sprejemajo delovne načrte šole ali vrtca in poročila o njihovi uresničitvi, ter letna poročilo o samoevalvaciji šole oziroma vrtca. 

- Prav tako odločajo o uvedbi nadstandardnih in drugih programov. Obravnavajo poročila o vzgojni oziroma izobraževalni problematiki. Odločajo o pritožbah v zvezi s statusom vajenca, dijaka, študenta višje šole in odraslega kot drugostopenjski organ, če z zakonom ni določeno drugače. 

- Prav tako odločajo o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja. Obravnavajo zadeve, ki jih predloži vzgojiteljski, učiteljski, andragoški oziroma predavateljski zbor, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, svet staršev, skupnost učencev, vajencev, dijakov ali študentov.

- Zakaj vse to naštevamo? Ker se je v neki točki na delovnem telesu razprava osredotočila zgolj na eno pristojnost šolskega sveta in to je na imenovanje ravnateljev. Res je, šolski sveti so tisti, ki imenujejo ravnatelje. Ni pa to njihova edina pristojnost. 

Šolski sveti so upravni in nadzorni organ. Zaradi uravnoteženosti interesov vseh treh skupin, ki so zastopane v šolskem svetu in njegove boljše operativnosti, smo z dopolnilom na matičnem odboru sprejeli takšno rešitev, ki število članov sveta zmanjšuje in daje vsem trem skupinam, predstavnikom ustanovitelja, predstavnikom delavcev in predstavnikom staršev, enako število mest; vsakemu po tri. Slednji rešitvi smo že od samega začetka bili naklonjeni tudi v naši poslanski skupini. 

Naslednja rešitev, ki jo prinaša novela, je napredovanje strokovnih delavcev – pomočnikov vzgojiteljev. S sprejetjem novele smo pomočnikom vzgojiteljev, ki opravljajo podobno delo kot vzgojitelji, omogočili napredovanje v naziv mentor in svetovalec. Pri tem se strinjamo s tistimi, ki pravijo, da je delovno mesto pomočnika vzgojitelja podvrednoteno in da bi zmožnostjo predlaganega napredovanja omogočili tudi strokovni razvoj kadra v vrtcih.

Kar zadeva vzpostavitev enotnega državnega informacijskega sistema za vodenje šolske dokumentacije, pa vemo, da se šolska dokumentacija trenutno vodi v papirnati obliki ali elektronsko. V Sloveniji trenutno zagotavljajo elektronsko storitev zasebniki. Osebni podatki  vključenih v vzgojo in izobraževanje so na zasebnih strežnikih, šole pa zagotavljajo izdatna sredstva za vzdrževanje sistema, pri čemer sploh niso lastnice rešitev. Z vzpostavitvijo enotnega državnega informacijskega sistema za vodenje šolske dokumentacije pa oblikovalcem izobraževalne politike zagotavljamo:

- hitrejši ter ažurnejši dostop do podatkov za izboljšanje rešitev,
- zagotavljanje kakovosti v šolstvu ter
- lažje spremljanja in načrtovanja vzgojno-izobraževalnega dela.

Foto: DZ RS