Na Ministrstvu za javno upravo je potekal že 14. posvet občinskih uprav, ki je bil tudi letos izveden v spletni obliki. Uvodoma je zbrane županje in župane, direktorice in direktorje občinskih uprav, vodje skupnih občinskih uprav in druge sodelujoče, nagovoril minister za javno upravo Boštjan Koritnik.

Skupne občinske uprave ne pripomorejo le k ekonomski racionalnosti in širjenju znanj ter s tem k večji kakovosti izvajanja storitev za občanke in občane. Namen skupnih občinskih uprav je predvsem skupno opravljanje večjega števila po novi ureditvi tudi razvojnih nalog, naloge pa izvajajo strokovno usposobljeni kadri. To pa pomeni tudi konkretno izboljšanje storitev občinskih uprav za občanke in občane vsake posamezne občine.

Skupne občinske uprave so ena najbolj uspešnih oblik medobčinskega sodelovanja, ki je neposredno podprta iz državnega proračuna, na Ministrstvu za javno upravo pa občinam ves čas zagotavljajo strokovno pomoč in svetovanje. Na 14. posvetu občinskih uprav so strokovnjaki na ministrstvu podrobno predstavili zakonodajne novosti glede sofinanciranja skupnih občinskih uprav, analizo stanja na področju skupnih občinskih uprav (število skupnih občinskih uprav, število nalog, višina financiranja v preteklih letih), pa tudi skupni ocenjevalni okvir CAF, ki je orodje za samoocenjevanje in preverjanje uspešnosti delovanja organizacij v javnem sektorju. Na posvetu se je predstavila tudi Komisija za obravnavo vprašanj s področja delovanja skupnih občinskih uprav, ki deluje pri Skupnosti občin Slovenije.

Minister Koritnik je med drugim izpostavil, da si

kot ministrstvo, pristojno za lokalno samoupravo, nenehno prizadevamo za razvoj občin, ki je pomemben za vsako slovensko regijo. V tem mandatu smo največ pozornosti namenili finančni kondiciji občin, saj je ustrezno in zadostno financiranje občin pomemben element avtonomije lokalne samouprave.

Od leta 2019 se je povprečnina vsako leto zvišala in presegla povprečne stroške občine. V letu 2020 je povprečnina tako znašala 623,96 evra, povprečni stroški občin pa 589,11 evra, v letu 2021 628,20 evra, povprečni stroški so bili 612,50 evra, v letu 2022 znaša povprečnina 645 evrov, povprečni stroški 608,53 evra, za leto 2023 pa je določena v višini 647 evrov, povprečni stroški so predvideni v višini 608 evrov. Realiziran dvig povprečnine je v letih 2020 in 2021 tako dejansko ugodno vplival na finančno poslovanje občin, saj so v letu 2021 beležile 45,4 milijona evrov presežka, v letu 2020 31,4 milijona evrov presežka, medtem ko so imele v letu 2019 11,88 milijona evrov proračunskega primanjkljaja.
 
Višja povprečnina za slovenske občine letno pomeni dodatnih 80 milijonov, s čimer bi lahko občine zgradile 27 vrtcev z 18 oddelki za več kot 9.300 otrok.
Zaradi višje povprečnine in posledično višje skupne primerne porabe občin bodo občine v letu 2022 in 2023 prejele tudi več sredstev za uravnoteženje razvitosti občin, in sicer 106 milijonov evrov v letu 2022 in 106,3 milijona evrov v letu 2023. Leta 2021 so prejele 77,6 milijona evrov.
 
Hkrati so, v tem mandatu, na Ministrstvu za javno upravo s sprejetim Zakonom o finančni razbremenitvi občin (ZFRO) dosegli pomembne finančne in administrativne razbremenitve, ki slovenskim občinam na letni ravni prinašajo dodatno za več kot 70 milijonov evrov prihrankov.