Vse bolj se zdi, da nevihta, ki jo je sprožil športni direktor Houstona Daryl Morey, ne bo kmalu minila. Moreyev tvit načelne podpore protestniškem gibanju v Hongkongu je v nekaj dneh prerasel iz PR spodrsljaja na raven geopolitičnega incidenta, kot zadnji pa je svoje mnenje o sporu podal tudi Donald Trump.  Predsednik ZDA je izkoristil priložnost, da napade domnevno neodločnost Steva Kerra in Gregga Popovicha do katerih goji zamere zaradi kritik, ki sta jih v preteklosti namenila njegovim politikam. Glavna trenerja Warriorsov oz. Spursov sta se v preteklih dneh izognila neposrednemu podajanju mnenj o temi za katero sama menita, da nista dovolj kvalificirana za podajanje sodb. Po srednji poti je poskušal hoditi tudi komisar lige Adam Silver, a pri tem pričakovano stopil tudi na kakšno mino, ki je sprožila nezadovoljstvo na Kitajskem, potem ko je Silver vztrajal, da liga ne bo sankcionirala svobodnega izražanja svojih sodelavcev. V središču nevihte so se medtem ujeli številni zvezdniki Brooklyn Netsov in Los Angeles Lakersov, ki bi morali danes igrati pripravljalno srečanje v Šanghaju, a je ta obračun, skupaj z načrtovano drugo tekmo, zdaj pod vprašajem. Liga NBA vztraja, da bo dvoboj potekal ne glede na okoliščine, iz prizorišča pa mediji že poročajo o umiku oglasov za tekmo z uličnih panojev in tabel. Prav tako sta bila že odpovedana dva dobrodelna dogodka na katerima naj bi sodelovali košarkarji. Protesti v Hongkongu trajajo že več mesecev in so skrajno občutljiva tema na Kitajskem. Hongkong ima zaradi kolonialne preteklosti poseben status in uživa visoko stopnjo avtonomije od celinske Kitajske. T. i. režim ene države dveh sistemv je bil uveden ob umiku britanskega imperija leta 1997, predvidoma pa bo trajal do leta 2047, ko se izteče 50-letno prehodno obdobje. Kaj se bo zgodilo takrat ni povsem jasno, saj so razlike med sistemoma – in posledično Kitajci na obeh straneh – že zdaj zelo velike. Iskra, ki je zanetila požar pri tokratnih masovnih demonstracijah je bil predlog zakona, ki bi omogočal medsebojno izročanje osumljencev za kazniva dejanja med Pekingom in Hongkongom, kar so številni prebivalci slednjega dojeli kot grožnjo svobodi govora, češ da bi nato lahko Kitajska zahtevala izročanje posameznikov obtoženih političnega delovanja proti oblastem na celini. V vmesnem času pa so demonstracije prerasle v številčno protivladno gibanje, deli protestnikov pa odkrito zahtevajo prekinitev vseh s celino in neodvisnost, na kar vlada v Pekingu nikakor ne namerava pristati.