GOSTUJOČE MNENJE: Vpliv odločitve Košarkarske zveze Slovenije na pravni položaj igralcev
Objavljeno Mar 21, 2020
Včeraj smo objavili sklepe, ki jih je sprejel in potrdil izvršni odbor Košarkarske zveze Slovenije. Na zapis in trenutno situacijo pa se je odzval specialist za športno pravo Blaž Bolcar, njegov zapis objavljamo v nadaljevanju.
___________________________________________________________________________________________________________________________________
Odločitev Izvršnega odbora Košarkarske zveze Slovenije (KZS) o končanju državnega prvenstva v 1. Slovenski košarkarski ligi se na prvi pogled zdi logična in pričakovana poteza, vendar podrobnejša analiza okoliščin takšne odločitve odpira številna (pravna) vprašanja.
Odločitev je bila sprejeta na pobudo Združenja prvoligašev, ki je v izjavi za javnost zapisalo, kot sledi: ”Združenje klubov Lige NKBM je na svoji današnji korespondenčni seji z 10 glasovi ZA in nobenim proti potrdilo naslednji sklep: Potrdi se predlog KK Cedevite Olimpije za končanje prvenstva, ob tem, da se nobenemu izmed klubov, ki sodelujejo v 1. SKL v tekmovalni sezoni 2019/20, ne podeli naslov končnega zmagovalca tekmovanja. Tako, da smo KZS seznanili z našimi stališči in jih prosimo, da jih upoštevajo pri pripravi predlogov za zaključevanje tekmovanj pod okriljem KZS”.
KZS takšno odločitev sprejema v času, ko praktično vsi organizatorji športnih tekmovanj oziroma prvenstev slednja začasno ustavljajo oziroma prestavljajo. Vendar pa je bilo do tega trenutka le malo primerov, ko so se prvenstva zaključila tako kot 1. SKL (Belgija, Litva, BiH). Razlogi za prekinitev vseh športnih tekmovanj izvirajo tako iz skrbi za zdravje tekmovalcev in gledalcev, kakor tudi splošne prevencije ter ukrepov oblasti, ki vse bolj omejujejo zbiranje ljudi.
Odločitev KZS ima poleg tekmovalnega pomena velik vpliv predvsem na pravni položaj košarkarjev v slovenskih prvoligaših. Slednji v veliki večini delujejo v okviru statusa samostojnega podjetnika, športnika. Gre torej za civilnopravno in delovnopravno naravo njihovega razmerja s klubom, katerega člani so. Glede na napovedi nekaterih klubov si lahko košarkarji po odločitvi KZS obetajo, da bodo klubi skušali pogodbe z njimi prekiniti (predvsem pri tistih košarkarjih, ki jim bi pogodba potekla s koncem sezone) oziroma prekiniti izplačilo vseh plač od dne, ko so igrali zadnjo tekmo letošnjega državnega prvenstva (11. 3. 2020). To pomeni, da igralci ne bi dobili dela plače za marec ter plač za mesece april, maj in junij 2020. Vprašanje, ki se pojavlja je, kaj se zgodi s tremi klubi, ki sezone v regionalni ABA ligi še niso zaključili (četudi je na sporedu samo še 1 kolo in morebitni polfinale ter finale za KK Cedevita Olimpijo)? V primeru igranja v ABA ligi sezona še ni končana.
Pravni položaj košarkarjev je mogoče ocenjevati na podlagi prava, po katerem bi se presojala vsebina njihove pogodbe v primeru spora. Pristojnost za reševanje sporov je navadno razdeljena med sodišča v Sloveniji in Košarkarsko arbitražno razsodišče (BAT). V primeru pristojnosti slovenskih sodišč se bo spor presojal ob uporabi slovenskega prava, medtem ko bo v primeru pristojnosti BAT-a arbiter spor reševal skladno z načelom pravičnosti in poštenja (“ex aequo et bono”). Razlike med obema znajo biti odločilne za izid postopka.
Postopek pred BAT-om
Kakor rečeno, se velika večina sporov pred BAT presoja ob uporabi načela pravičnosti in poštenja, čeprav se stranki v arbitražni klavzuli lahko dogovorita tudi drugače in npr. določita, da mora arbiter spor reševati skladno s pravom Republike Slovenije. Vendar so takšne arbitražne klavzule izjemno redke.
Načelo pravičnosti in poštenja omogoča arbitru, da pri svoji odločitvi ne sledi v celoti pogodbenim določilom ali/in veljavni zakonodaji relevantne države. Arbiter lahko namreč svojo odločitev sprejme na podlagi poštenosti in pravičnosti v posameznem primeru. Seveda pa to ne pomeni povsem diskrecijskega odločanja v postopkih pred BAT-om. V skoraj 10 letni praksi so se razvila številna načela, ki udeležencem postopkov zagotavljajo pravno predvidljivost postopkov.
V primeru, da bi klub želel z igralcem prekiniti pogodbo oziroma mu ne izplačati preostanka plač, bi bilo potrebno takšno klubsko odločitev podpreti z ustreznimi konkretnimi razlogi in podkrepiti z dokazi. Sam razlog epidemije najverjetneje ne bi zadoščal (še posebej ne za Slovenijo in za klube, ki so že zaključili sezono v mednarodnih tekmovanjih). Dejstvo je, da bi oziroma bo BAT morebitne zahtevke igralcev presojal od primera do primera oziroma od države do države.
Okoliščine, ki bi bile pomembne v postopku pred BAT-om
Ali je klubu zaradi epidemije nastala škoda in kolikšna je takšna škoda?
Za razliko od športno urejenih okolij, kjer so prihodki klubom porazdeljeni med dohodke iz naslova prodaje vstopnic, televizijskih pravic, prodaje artiklov, sponzorskih pogodb in prodaje igralcev, v slovenski košarki v poštev prihajata samo prihodka iz naslova sponzorskih pogodb in prodaje/prestopa igralcev (sofinanciranje s strani občin oziroma države namenoma izpuščam). Prihodki iz naslova vstopnic in prodaje klubskih artiklov so namreč zanemarljivi. Prihodkov iz naslova prodaje televizijskih pravic ni. Škoda iz naslova prodaje igralcev je v tem trenutku izjemno težko dokazljiva, tudi sicer pa z izjemo prestopov v klube iz lige NBA (slednje se zaradi epidemije ne bodo zmanjšale, saj gre za pavšalne zneske) pravih odškodnin naši klubi že dolgo niso videli. Tako ostaja samo prihodek iz naslova sponzorstev. V primeru, da spozorska sredstva klubom niso bila zmanjšana, ni nastanka škode in posledično upravičenosti odpovedati pogodbe oziroma zmanjšati plačila.
Glede na dejstvo, da se večina tekem 1. SKL ne prenaša na televiziji, ki ima nacionalni doseg, ter na slabo obiskanost tekem, je mogoče zaključiti, da se vidnost sponzorjev na tekmah oziroma njihova aktivacija na tekmah ne bi smela odraziti v zmanjševanju sponzorskih sredstev, vsaj ne v drastičnem zmanjševanju sredstev. Takšno zmanjševanje bi seveda bilo potrebno dokazati v arbitražnem postopku.
Pomembna okoliščina pri presoji ravnanja kluba bi bilo tudi dejstvo, ali je slednji sponzorjem ponudil nadomestne sponzorske aktivnosti, ki bi lahko nadomestile izpad tekem v določenem obdobju.
Ali je klub iskal možne načine za rešitev nastale situacije?
Odločitev KZS, ki je bila sprejeta na soglasen predlog Združenja prvoligašev, je izjemno hitra. Medtem ko se velika večina tekmovanj, vsaj začasno, prestavlja (celo v Italiji, kjer je izbruh epidemije najhujši) na drugo polovico meseca aprila oziroma začetek meseca maja, sprejeta odločitev deluje preuranjeno. Smiselno bi bilo počakati in opazovati potek dogajanja ter skušati izvesti prvenstvo v takšni ali drugačni obliki, ko bi razmere to dopuščale. V kolikor to ne bi bilo mogoče, bi se prvenstvo lahko odpovedalo oziroma končalo takrat. Sprejeta odločitev te možnosti ne daje.
Klubi oziroma Združenje prvoligašev bi se lahko resnosti razmer zavedali najkasneje sredi januarja, ko so se pojavili prvi primeri COVID-19 virusa v Evropi. Takrat bi se lahko začeli pripravljati pomožni načrti tako v smislu izvedbe tekmovanja kot komuniciranja s sponzorji in iskanja ohranitve sponzorskih sredstev skozi dodatne aktivnosti.
V tem kontekstu je potrebno izpostaviti tudi še nezaključeno tekmovanje v ligi ABA. KK Cedevita Olimpija bi teoretično lahko igrala še v finalu tega tekmovanja. Klub ima sicer pravico odpovedati se nastopu na zadnji tekmi (tekma se registrira z 0:20), vendar pa odpoved nastopu na tekmovanju ne more iti v škodo igralcev.
Kaj v trenutnih okoliščinah pomeni koncept garantirane pogodbe?
Koncept garantirane pogodbe, ki se je uveljavil v košarki, igralcu zagotavlja plačilo tudi v primeru, ko se npr. poškoduje, ne igra po pričakovanjih kluba, v primeru slabših rezultatov kluba in podobno. Gre torej za garancijo, da bo igralec v vsakem primeru prejel dogovorjeno plačilo. Slednje seveda ne velja v primerih, ko je igralcu mogoče pripisati veliko malomarnost ali naklep za opisane okoliščine.
Glede na dosledno spoštovanje koncepta garantirane pogodbe s strani BAT-a ni pričakovati, da bi v trenutnih razmerah BAT zavzel stališče, da takšen koncept ne velja, temveč kvečjemu njegovo omejitev (odvisno od okoliščin posameznega primera).
Je bila odločitev sprejeta po posvetovanju z igralci, sodniki ter ostalimi deležniki v športu?
V Sloveniji žal nimamo sindikata igralcev košarke, ki bi lahko vodil komunikacijo v imenu svojih članov. Vseeno pa slednje ne pomeni, da so igralci in ostali deležniki v košarki lahko izključeni od sprejemanja odločitev, ki imajo posledice tudi za njihov pravni oziroma materialni položaj. V konkretnem primeru je bila odločitev sprejeta enostrasnko s strani klubov in potrjena s strani KZS.
Če naj bo igralec soudeležen pri škodi, ki jo zaradi epidemije utrpi klub, kolikšen naj bo del njegove soudeležbe?
Najprej je potrebno izpostaviti, da igralci (oziroma njihovi agentje) svoje cene ne postavljajo na mesečni ravni, temveč na ravni celotne sezone. Plačila so nato enakomerno porazdeljena skozi celotno sezono predvsem iz naslova lažjega in enakomernejšega plačevanja.
Igralec, ki lahko pečat pusti v regionalnem oziroma evropskem tekmovanju, dosega višjo ceno kot igralec, ki lahko igra “samo” v državnem prvenstvu. Dejstvo je tudi, da vrhunski igralci ne bi nikoli igrali v klubu, ki ne nastopa v mednarodnem tekmovanju. Tudi marsikatere sponzorje bolj zanima mednarodna ali vsaj regionalna izpostavljenost, kakor pa lokalna. Trditi je mogoče, da igralec v mesecu, ko nastopa v treh tekmovanjih, prispeva bistveno več, kakor v času, ko nastopa samo v enem tekmovanju. Tudi klub v času, ko nastopa v več tekmovanjih, izpolni relativno večji delež svojih sponzorskih obveznosti (tukaj je mišljena kakovost pred količino).
V luči navedenega, bi bilo potrebno oceniti pravo vrednost igralčevih storitev v mesecih, ko nastopa izključno v državnem prvenstvu.
Izpostaviti je potrebno tudi dejstvo, da arbitri na BAT-u prihajajo iz okolij, kjer so športniki v klubih zaposleni in ne sklepajo prekarnih razmerij, kakor pri nas. Torej jim je bistveno bolj domač koncept, da gre pri igralcih za zaposlene v klubu. Ob tem bi se lahko potegnila vzporednica z delovnopravnim institutom napotitve na čakanje na delo, ko delavcu pripada 80% nadomestilo plače.
Spor glede (višine) izplačil v primeru večletne pogodbe.
V primeru pogodbe, ki igralca s klubom veže tudi za prihodnjo sezono, se postavlja vprašanje, ali lahko igralec zaradi neplačila pogodbo prekine na škodo kluba. Velika večina pogodb namreč vsebuje klavzulo, na podlagi katere lahko igralec pogodbo prekine na škodo kluba, v kolikor klub določeno obdobje (npr. 30 dni) zamuja z izplačilom obveznosti. V takšnem primeru je igralec navadno upravičen zahtevati plačilo celotnih zneskov do konca pogodbe (v primeru, ko sklene pogodbo z novim klubom, se takšen zahtevek zniža za višino prejemkov v novem klubu). Gre za že opisani koncept t. i. garantirane pogodbe.
V tem kontekstu je potrebno izpostaviti, da bi FIBA skoraj gotovo dovolila prestop igralca iz Slovenije v drugo državo, kjer se bo državno prvenstvo nadaljevalo po koncu prepovedi športnih tekmovanj. V takšnem primeru klubu ne bi preostalo drugega kot, da zoper igralca sproži spor, v katerem bi uveljavljal odškodnino zaradi enostranske prekinitve pogodbe.
