Sončkov dan in neumorni organizator Miran Franko so poskrbeli za še en nepozaben dan otrok v Novi Gorici. Tokratna tekma pa je imela še dodaten pečat – svojo poslovilno tekmo je odigral Dragiša Drobnjak, ki je tako tudi uradno sklenil svojo športno pot na Primorskem, začel je na Gorenjskem v njegovem Kranju. Doma in na tujem Začel je v Triglavu (dejansko v enem od šolskih krožkov pri Tomu Kegleviču), od tu ga je pot vodila v Krko, bil je še član Geoplina Slovana in Uniona Olimpije. Leta 2006 je šel prvič na tuje – sprva za dve leti na Poljsko v Turow, odkoder se je vrnil v Slovenijo (novomeška Krka), potem je sledila nova sezona v Turowu, igranje v Italiji (Napoli) in Belgiji (Oostende) in nova vrnitev v Krko (sezona 2010/2011). Pred letošnjim koncem kariere v dresu Rogaške je bil še član Oostendeja, Olimpije in še enkrat Krke. Ničesar ne obžaluje „Imel sem lepo kariero. Ničesar ne obžalujem. Morda bi lahko dosegel še kaj več, če bi imel boljši trenerski kader v najstniških letih. Vem pa, to sem spoznal proti koncu kariere, da je vsak trener, tudi če se z njim nisem strinjal, hotel najboljše zame in ekipo. Do nikogar ne gojim zamer,“ nam pove Drobnjak, ki je v več kot 20 letih nabral tudi lovorik. V Sloveniji je bil osemkrat državni prvak, trikrat s Krko, dvakrat z Olimpijo, enkrat senzacionalno s Tajfunom, dva naslova državnega prvaka je osvojil tudi v Belgiji. Doma in na tujem je osvajal pokale (4) in superpokale (2), leta 2015 je bil tudi najboljši košarkar finala v slovenski ligi. [gallery link="file" ids="71648,71649"] Družina in šola Pa danes? Da ni več na parketu, so najbolj veseli njegovi najdražji – žena in otroci, ki jih pridno razvaža do šole in krožkov. Ob tem pa se izobražuje. V košarki bo ostal, v tem hipu ima licenco trener 1. razreda. V Rogaško Trenerstvo ga mika, v teh dneh je bil v Rogaški Slatini, kamor ga je povabil njegov zadnji klub in trener Damjan Novakovič. Z željo, da novi igralci termalcev z Drobnjakovo pomočjo hitreje osvojijo, kar od njih zahteva trener. „Hvala trenerju Novakoviču in Rogaški, da sta mi dala prilikjo. Da grem na trening, a ne da igram, ampak da jim pomagam ob terenu,“ sklene Drobnjak. Poklon in hvala za vse. Velik igralec, velik človek. Vedno korekten. Za nameček pa še človek, ki tudi v najbolj neprijetnih okoliščinah ni bežal ali se skrival pred mikrofonov. Drole, srečno!