Vodstvo Košarkarske zveze Slovenije se je znašlo v nezavidljivem položaju po odločitvi Fibe, da Slovence postavi na stranski tir pri snovanju nove košarkarske lige prvakov. Zanimivo, pa niti ne presenetljivo je, da je Fiba tako zlahka pozabila na šest milijonov, ki jih je Slovenija plačala za kotizacijo evropskega prvenstva 2013 (zadnji smo bili, ki smo toliko dali za tak dogodek), Fiba je očitno tudi pozabila, da je sodelovala (v to je bila po eni strani celo prisiljena) pri rušenju prejšnjega vodstva Lige ABA. Nagrada je prišla, a ne taka, kot so vodilni na KZS-ju pričakovali. Brez svojih ljudi pri koritu „Tole je zelo krut in neprijeten odraz realnega stanja v naši klubski košarki. Vključeni kot KZS žal nismo nič (zgolj seznanijo nas kot člane Fiba), narediti (vsaj čez noč ne) pa tudi ne moremo nič otipljivega, saj nimamo prav nobene pogajalske pozicije in kot veste, tudi nimamo svojega človeka v Fibi,“ začne Matej Erjavec, predsednik Košarkarske zveze Slovenije. Pisali pisma, a brez efekta „Pisali smo sicer že dve protestni pismi in klicali ljudi, ki jih poznamo na Fibi. Rečeno pa nam je bilo zelo direktno, da so naši klubi in naša liga že več let preslabi, da bi lahko imeli boljše izhodišče. Žal je to tudi krut odraz dejstva, da je naša klubska košarka v tem desetletju tako močno padla. Nevključenost v pogovore na Fibi pa je tudi posledica žalostnega dejstva, da je prejšnje vodstvo KZS zaradi določenih napačnih odločitev pred volitvami v Fibin board izgubilo svojega predstavnika, česar ni mogoče popraviti do leta 2018. Tako nimamo glasu, ne odločamo in lahko samo protestiramo, razlagamo in prosimo, da si naši klubi zasluzijo priložnost,“ predsednik o nemoči in poizkusih, ki so jih opravili. Kaj narediti „KZS tako sama po sebi napram Fibi ne more narediti nič, če Fiba nima posluha. Lahko pa vsi skupaj, torej klubi in zveza, naredimo najprej nek premik doma in po nekaj letih upamo, da bomo tudi v Evropi spet zraven. Priložnost je glede na očitne spremembe in pretrese v evropski klubski košarki pravzaprav velika,“ meni Erjavec. „V mislih imam dvig kvalitete lige (zato tudi odločitev KZS, da bodo v prihodnje vsi klubi ligo igrali že od začetka) in pa dvig kvalitete nekaterih najboljših klubov, roko na srce predvsem Olimpije na nivo, kjer so nekoč že bili. Letos so naši klubi po dolgem času bolj množicno nastopili v evropskih tekmovanjih. Rezultati vemo, kakšni so bili. Ne ravno najboljši. Po drugi strani pa je Olimpija pred nekaj dnevi premagala Maccabi, ki je bil se dve leti nazaj prvak Evrolige. S tem je treba nadaljevati in hkrati dvigniti nivo vsaj tistih klubov, ki glede na ekonomski in socialni potencial svojega okolja to zmorejo. Potem se lahko z Evropo in svetom drugače pogovarjamo. Mesto v najmočnejsih evropskih tekmovanjih potem ne bi smelo biti vprašljivo. Potem lahko morda v 2018 tudi spet računamo na mesto v Fibinem boardu. Definitivno pa moramo najprej nek premik narediti sami, da bomo lahko pričakovali, da nas bodo spet jemali resno. Bom ponovil, pa čeprav nerad, svojo ugotovitev, do katere sem prišel po dobrem letu vodenja KZS: globlji zaton slovenske klubske košarke sicer nekako sovpada z gospodarsko in finančno krizo, žal pa ji tudi Eurobasket 2013 ni prinesel prav veliko dobrega, prej je pridobitev in sicer nesporno vrhunska organizacija tega dogodka pomenila se dodaten zastoj v razvoju, saj so se vse (človeške in finančne) kapacitete več let usmerjale le ali pa pretežno vanj,“ je Erjavec opozoril na to, na kar so mnogi opozarjali že pred evropskim prvenstvom! Do konca mandata „Verjamem, da bo marsikdo spet imel marsikaj povedati o teh mojih razmišljanjih. Vsekakor ima vsak pravico do tega. Vendar za navedenim stojim. Upam le, da lahko ta trend ustavimo in obrnemo navzgor. Moramo pa stopiti skupaj in najti skupne imenovalce ter skupna izhodišča. Temu, torej dialogu s klubi, razpravi, premlevanju, sprejemanju (pa tudi zavračanju) njihovih predlogov za izboljšanje stanja v slovenski klubski košarki, bo v glavnem namenjen preostanek mojega mandata na KZS,“ je sklenil Erjavec.