Slovan je zdrsnil v tretjo ligo. Realnost. Klub propadel ni, rešil se je s pomočjo prisilne poravnave, v prihodnjih letih pa bodo upniki na podlagi sporazuma poplačani. Od 1. do 3. lige je Slovanova stalnica Miloš Paravinja. Predseduje klubu, ki se bori, ne kloni. To je treba spoštovati. Prijatelja in trenerja To je tudi osebni boj Paravinje, ki je morda malce naivno sedel na predsedniško mesto upajoč, da se mu bo vsaj delček obljub uresničilo. Pa se ni. Kriza je še poglobila Slovanovo krizo. Paravinja je vmes na pomoč poklical prijatelje – Vjeka Petroviča in Stipeta Modrića, za trenerja sta prišla Simon Petrov in Gregor Hafnar. Vseh štirih ni več na Kodeljevem. Obljub Paravinja ni mogel uresničiti, žejni so ga peljali prek vode, sam pa je ostal dolžan, brez pravih prijateljev, za nameček pa je „pokuril“ še dva nadarjena trenerja Simija in Hafota. Dobronamerna pomoč Bi bilo lahko drugače? Zagotovo. Pa ne bi bilo treba veliko. Okoli Kodeljevega se je smukalo kar nekaj takih, ki so so hoteli v klub. Je problem Paravinja? V dobrobit kluba bi se takoj umaknil. Predvsem pa bi bilo zgledno, da bi se kak nekdanji as ponudil, pa kupil nekaj žog, nekaj dresov, morda plačal kak avtobusni prevoz. Saj ni treba nakazati denarja na klub, če ne zaupajo Paravinji. Le pomagajo naj. Tako kot so mnogi, ko so bili ti asi še nadobudni golobradeži. Sagadinovi nasveti V zadnjih tednih se često tam oglasi Zmago Sagadin. Sedanji trener Marko Markovič ga z veseljem pobara za nasvet. Bo pa treba najti cekine, prevetriti upravo, predvsem pa najti ljudje, ki bodo lahko zagotovili denar. Brez slednjega žal ne gre. Do takrat pa so dobrodošli tudi dresi, žoge... Na Slovanu kujejo nov plan. P.s. Lažje bi bilo, če bi jim veliki brat Olimpija pravočasno poravnal odškodnino za Mirzo Begića, Miho Zupana in Jako Klobučarja....