Mladinska vrsta Krke je postala državni prvak. Aljaž Marinč je bil izbran za najkoristnejšega igralca, ekipo pa je vodil trener Simon Petrov, ki se je vrnil v matični klub in naredil dober posel. Zaveda se, da pot ni končana. Prepričan je, da ima v ekipi material za resno člansko košarko. [caption id="attachment_41290" align="aligncenter" width="607"] Simon Petrov, trener mladincev Krke (foto: Kzs.si)[/caption] Simon, čestitke za prvi samostojni naslov državnega prvaka. „Hvala, občutki so vrhunski. Predvsem pa zaradi teh mojih fantov, pri katerih sem videl veliko željo, v teh dneh pa so pokazali tudi velik napredek. Velik užitek jih je bilo gledati! Predvsem pa, kako so tekli vse tri dni po igrišču!“ Zdi se, da ste presenečeni. „Da, v bistvu so me res!“ Zakaj? „Zdelo se mi je, da se zavedajo, da so sposobni premagati vsakogar. Tudi Olimpijo. Proti Mariboru smo bili pod pritiskom, saj smo bili višje rangirani, pa smo se tudi s tem dobro soočili.“ Kaj je odločilo, da ste na koncu prvaki? „Težko bi rekel, tole je pa bilo odločilno. Vem pa, da so imeli igralci velik motiv, prizadevnost pa so kazali tako ali tako celo sezono. Vedeli smo, da zmoremo (več). V pravem trenutku smo se sestavili, skoraj povsem pa sanirali poškodbe.“ Težav vam ni manjkalo. „Aljaž Marinč je imel probleme s kolenom, Blaž Toplak z nami do finalnega turnirja sploh ni treniral. Trojec Rok, Žiga, Matic pa je dlje časa poškodovan.“ Uvodoma so bili vaš tekmec Mariborčani, ki ste jih dvakrat že ugnali. „Bili smo v krču, ker smo bili favoriti. Maribor ima dobro in sposobno ekipo. Fantje so uvodoma igrali precej v krču. V pravem trenutku smo se le sprostili in prelomili tekmo.“ Potem pa polfinale t Olimpijo, ki je velik rival Krke. Se tega zavedajo tudi mladi košarkarji? „Kakor sem jih poslušal, je to rivalstvo že prisotno.“ V soboto ste se veselili vi. „,Med sezono so dvakrat gladko opravili z nami. A se jih nismo ustrašili, zavedali smo se, da lahko igramo z njimi.“ V prid vam je bilo tudi dejstvo, da Olimpija ni imela Blaža Mesička. „To je res, saj bi imeli še enega aduta. A morda bi se potem tudi tekma drugače odvila. S tem, kdo igra in kdo ne, se nismo obremenjevali. Bolj smo mislili nase!“ Pred finalom ste vnovič opozorili, da ste favorit. „A tako sem rekel? To gre bolj razumeti v luči dejstva, da smo premagali v polfinali prvega favorita za naslov državnega prvaka. Hotel pa sem svoje košarkarje opozoriti, da vse, kar smo naredili do finala, ne velja nič. Pred nami je bilo novih 40 minut. Finalna tekma se je odvila povsem po našem okusu. Vedeli smo, da bo težka, zopet pa smo bili najboljši takrat, ko je bilo to najbolj potrebno. Pohvale mojim fantom!“ Že poleti ste rekli, da se veselite dela z ekipo, ki obeta. „Tak občutek sem dobil, ko smo začeli trenirati. Lahko pa rečem, da ni težko delati, saj ni pritiska uprave, ki bi želela rezultat. Upravo zanima razvoj igralcev, da se ti razvijajo. Zato sem se lahk ov miru zbral le na delo s košarkarji, ostali težav ni bilo.“ In dodaj: „Imam ekipo, ki je predana dela, marljivo trenira in posluša. Želje (po dokazovanju) jim ne manjka. Vedo pa, da zmorejo več. Tudi zato smo bili uspešni na finalnem turnirju.“ Kaj manjka današnji generaciji, da bi bila še boljša, konkurenčnejša? „Nehvaležno je primerjati generacije ali pa čase, ko sem bil jaz mlad. Saj se tega skoraj ne spomnim več... V prvi vrsti se moramo današnji situaciji prilagoditi mi trenerji. Današnji svet je drugačen. Otroci imajo na voljo številna družbena omrežja in drug način življenja.“ To pa ni vse, poudari Simon. „Precej več individualnega dela je treba vložiti v igralca, da bi bil viden majhen napredek. Včasih so pričakovanja kluba prevelika, ali pa zahtevajo rezultat prehitro, trenerji so pod pritiskom, vse skupaj pa se vrti v začaranem krogu.“ Kako pa zdaj te mlade, ki so državni prvak, vključiti v člansko ekipo, kar je končni cilj? „Klub mora razmišljati o tem. Tudi tu ne gre brez potrpljenja. Bistven je načrt dela, kako to uresničiti. Res je, da trenerji pravijo, da ne ločijo med mladimi in starimi igralci. A sem prepričan, da je treba vzeti v obzir, da prihaja v ekipo 19-letni fant, od katerega preprosto ne moreš in ne smeš zahtevati toliko kot od 30-letnika.“ Imate v vaši ekipi prvakov material za člansko ekipo? „Imamo! Bodo pa morali tudi fantje razčistiti pri sebi o svojih prioritetah: eni se odločijo za šolanje in odhod na fakulteto. Predvsem pa morajo pokazati željo.“ Za konec pa: „Zahvalil bi se vsem navijačem, ki so nas prišli spodbujati, prav tako pa upravi Košarkarskega kluba Kolpa iz Črnomlja, s katerim sodelujemo in razvijamo igralce. Posebna zahvala pa tudi našemu glavnemu sponzorju in upravi kluba, ki omogočata, da se mi lahko žogamo na parketu.“