Rado Lorbek je bil več kot dve desetletji pomemben akter v evropski klubski košarki. Leta 2000 je z Olimpijo pomagal ustanoviti Evroligo. Lorbek je bil eden od štirih gostov na četrtkovi okrogli mizi kosarka.si, kjer smo govorili o vlogi Slovenije v vojni med Ulebom in Fibo. [caption id="attachment_9045" align="aligncenter" width="561"] Rado Lorbek s svojim dolgoletnim sodelavcem Romanom Liscem (foto: Liga ABA)[/caption] Za uvod skočimo v leto 2000. “Kot vsi vemo, je takrat prišlo do razkola v evropski košarki, kriva pa je bila neelastičnost Fibe, ki ni razumela, da se je težišče premaknilo h klubom, ki imajo denar.“ Kako to mislite? „Klubi so imeli najboljše igralce in trenerje. O vsem pa so odločale zveze, ki so sestavljale Fibo.“ Čudno vse skupaj. „Precej. Klubi so imeli moč in denar, odločanja pa ne.“ Kako je prišlo do revolucije? „Spomnim se sestanka v Münchnu. Tja sem se peljal s Smeltovo katrco. Parkiral sem nekaj ulic proč od hotela, da me ne bi videli, kako sem prišel. Večina je prišla s svojim privatnim letalom. To so bili ljudje, ki so dajali po deset milijonov iz svojega žepa.“ Kaj se je tam zgodilo? „Govorili smo o prihodnosti evropskih tekmovanj. Po tem je prišel med nas tedanji generalni sekretar Fibe Bora Stanković in rekel, zdaj smo vas poslušali, o tem bomo premislili. A vi o ničemer ne odločate, ampak zveze, je dejal Bora.“ In potem? „Zapustil je prostor, mi smo se le spogledali. Če nekaj minut pa je predstavnik Benettona predlagal, da se dobimo čez mesec dni in naredimo svojo ligo. Tako je razpadla Fiba.“ Ste bili presenečeni nad tem momentom? „Bora ni dojel, kaj se dogaja. Prišli smo do te točke, da so se klubi začeli spraševati, kaj sploh rabijo Fibo in zveze. Dajali so denar, odločali pa so ostali.“ Evroliga je bila hitro formirana. „Predvsem pa je bila odločitev za Evroligo logična. Kdor ima denar, mora imeti besedo pri odločanju. Resni klubi v Evropi so danes podjetja, ki pa ne morejo biti odvisna od volje posameznikov ali zvez, ki odločajo po svoje. Enostavno morajo biti odločitve v interesu vloženega kapitala.“ Liga se spreminja. „Meni se zdi, da postaja kot Liga NBA. S tem skorajšnjim zaprtjem in podelitvijo A licenc je zelo blizu temu. Tudi sistem igranja je tak kot v Severni Ameriki.“ Fiba pa kar ne odneha. „Vse skupaj meji na absurd. Prvi tepe drugega prek tretjega... Kaznujejo se reprezentance, ker je Fiba jezna na klube... Svoj položaj je Fiba zlorabila tudi, ko je lani dosegla menjavo celotnega vodstva Lige ABA. Z Romanom Liscem sva morala proč... Liga je danes v domeni klubov... Vprašanje pa je, ali bo ostala le orodje teh klubov. Če bo tako, jo bodo uničili.“ Se Košarkarska zveza Slovenije pravilno in pametno obnaša v teh turbulentnih časih? „Sprva KZS-ju ni bilo jasno, kaj se dogaja. Takratna grožnja Fibe ni bila realna, kot tudi danes ni. Ne predstavljam si, da bi Fiba kar izključila Španijo, Rusijo ali Srbijo iz kvalifikacij za olimpijske igre.“ Kaj ste lani pričakovali od KZS-ja, ko je po vas padalo z vseh strani? „Predvsem nekaj več podpore! To je bilo takrat v interesu Slovenije. Imeli smo dominantno vlogo. Za nami pa niso prišli novi slovenski funkcionarji, ampak Srbi in Hrvati. Tudi sedež lige so preselili na Hrvaško, del pa v Srbijo. Dejansko se je Fiba le maščevala meni, ker sem pomagal ustanoviti Evroligo. Moj tedanji prehod v Evroligo je Bora razumel kot izdajo.“ Eni Fibi očitajo tudi dvoličnost in dvojne kriterije. „To se vidi v primeru Evrolige in Lige NBA. Medtem ko bi se morala prva prilagoditi, dati na voljo igralce v točno določenih terminih, pa v Ligi NBA na to niti pomislijo ne. Patrick Baumann je na takratnem sestanku dejal, da se Evroliga zaradi letnega prometa niti primerjati ne more z Ligo NBA. Sam pa sem tudi tedaj opozoril, da štejejo principi. Fiba jih ni spoštovala.“ Kam bi morala slovenska košarka? „Predvsem je rešitev v združevanje in povezovanju, predvsem pa stiku z vrhunsko košarko. Če se bomo zaprli in znižali kriterij, bomo hitro na nivoju Avstrije.“ Povejte nam, kakšna je bila vaša vloga v Evroligi? „Bil sem eden od ustanoviteljev, za sabo smo potegnili Žalgiris, Cibono in Zadar. V tistem hipu smo imeli pet, šest glasov. Vsi so rekli, da bodo glasovali kot mi.“ Pa so? „Na mojo željo smo prekinili ustanovitveni sestanek. Želel sem govoriti s svojo upravo – predsednikom Mermalom in članom uprave Majzljem. Pojasnil sem, da je od nas odvisno, ali bo Mediteranska liga ostala regionalna ali pa se bo razvila v to, kar se je danes. Uprava je potrdila, da gremo v ta projekt. Olimpija je dobila A licenco.“ Danes ni licence, mladi pa brez motiva, da bi ostajali doma. „Taki igralci morajo imeti res srečo, da dobijo konkretno priložnost. Ki pa ni nikoli enaka, kot bi jo Dončić in Macura imela, če bi bila Španca. Da nekdo dela igralce za nas, je bolj naključje. Tudi pripadnost Sloveniji se izgublja. Klubi v Sloveniji bi morali biti pravi magnet, da mladi košarkar ostane doma!“