V sodelovanju s platinastim sponzorjem Košarkarske zveze Slovenije, trgovskim podjetjem Spar Slovenija, ki je na svoji spletni strani pripravil zanimivo nagradno igro TOP 25 košarkarjev, kjer lahko ob njihovih 25-letnici pomagate izbrati najboljše slovenske reprezentante, ki so na tak ali drugačen način najbolj zaznamovali slovensko reprezentanco, bomo na portalu Košarka.si pripravili kratke opise nekdanjih in sedanjih reprezentantov in vam tako pomagali pri vaši izbiri. Ne pozabimo omeniti, da bodo vsi, ki bodo pomagali pri izbiri najboljše slovenske peterke vseh časov tudi v igri za zelo lepo nagrado.   [caption id="attachment_47947" align="aligncenter" width="576"] Klikni in sodeluj![/caption] V prvem delu smo vam predstavili Zdovca, Hrovata, Kraljevića, Hauptmana, Alibegovića, Vilfana in Kotnika, danes pa so na vrsti košarkarji, ki po letih morda ne sodijo med najstarejše, so pa (vsaj nekateri) nosili slovenski dres od samega začetka slovenske košarkarske reprezentance...   MARKO TUŠEK Št. uradnih nastopov: 63 Št. točk na uradnih tekmah: 491 V reprezentanci: 1993-2004 Klubi: KK Hrastnik, Triglav Kranj, Union Olimpija, Pepsi Rimini, Scavolini Pesaro, Lottomatica Virtus Roma, Armani Jeans Miliano, Unicaja Malaga, Vive Menorce, Unics Kazan, Air Avellino, Cimberio Varese, Fileni Jesi, Juvecaserta Basket, Vanoli Braga Cremona, Zeta Nekoč edini evropski igralec, ki je v enem letu osvojil kar pet lovorik, je zadnje desetletje preživel v Črni Gori, navijačem slovenske reprezentance pa je ostal v spominu kot izredno žilav košarkar, ki je na parketu vedno pustil srce. Z razliko od večine košarkarjev, ki smo jih predstavili v prejšnjem članku, se je Tušek s košarko ukvarjal že od malih nog, na profesionalno pot pa je stopil leta 1991, ko je takrat star šestnajst let podpisal svojo prvo pogodbo in sicer s kranjskim Triglavom. Dvema letoma v Kranju je sledilo pet sezoni pri Olimpiji, iz Ljubljane pa se je podal v tujino, od koder se ni več vrnil na slovenske parkete. Kljub temu, da je kariero končal leta 2012 pri italijanski Cremoni, se je leta 2015 ponovno vrnil na parket in zaigral za črnogorsko Zeto. Epizoda ni trajala prav dolgo, saj so mu zdravniki zaradi srčne aritmije odsvetovali nadaljevanje igranja. V reprezentanci je igral okroglih deset let, pri tem pa izpustil le evropski prvenstvi leta 1997 v Španiji in 2001 v Franciji. Zbral je 63 nastopov, na teh pa skupno dosegel 491 točk.     BORIS GORENC Št. uradnih nastopov: 67 Št. točk na uradnih tekmah: 620 V reprezentanci: 1993-2003 Klubi: Smelt Olimpija, Strasbourg, Pau-Orthez, Pepsi Rimini, Kinder Bologna, Bipop-Carire Reggio Emilia, Lineltex Imola, Comerson Siena, Metis Varese, Olympiacos, Snaidero Cucine, Khimki, Union Olimpija Danes uspešen košararski agent, čigar vzornik je bil veliki Dražen Petrović, si z Jako Daneuom deli peto mesto na večni lestvici nastopov za slovensko reprezentanco. Kot rojeni Ljubljančan je svojo profesionalno košarkarsko pot pričel pri ljubljanski Olimpiji (1990-1996) in bil član njene zlate generacije, ki je takrat osvojil šest naslovov državnega prvaka, pet naslovov pokalnega zmagovalca ter seveda evropski pokal. V tem času se je dvakrat okitil z naslovom zmagovalca v zabijanju na tekmovanju All Star, leta 1994 pa je postal celo MVP All Star tekmovanja, ki se ga je v karieri udeležil kar štirikrat. Iz Olimpije se je preselil v Francijo, od tam pa ga je pot vodila po vsej Evropi, kjer je zaigral tako za Kinder iz Bologne, Olympacos, Metis Verse, v dresu katerega je leta 2003 postal najboljši strelec italijanske lige in Khimki, kjer si je tudi huje poškodoval koleno. Sledila je vrnitev v Slovenijo, kjer pa ni več moral dati 110%, zato se je odločil končati bogato igralsko kariero, v kateri je bil leta 1997 celo na preizkusi pri Chicago Bullsih. V slovenskem dresu je zaigral na petih evropskih prvenstvih (1993, 1995, 1997, 2001 in 2003) in je po številu doseženih točk prav tako na petem mestu večne lestvice strelcev na uradnih tekmah.   JAKA DANEU Št. uradnih nastopov: 67 Št. točk na uradnih tekmah:362 V reprezentanci: 1992-1999 Klubi: Olimpija, Czarni Slupsk Nekdanji slovenski reprezentant, z verjetno najbolj znanima košarkarskima staršema, ki sta bila oba reprezentanta, je svojo košarkarsko kariero končal zelo zgodaj – pri le devetindvajsetih letih – kljub temu pa je bila ta dolga in bogata. S košarko, natančneje s košarkarskih krožkom se je začel ukvarjati »šele« v petem razredu osnovne šole, kasneje pa se je pridružil Olimpiji, kjer je preživel tudi veliko večino svoje igralske kariere. Z njo je osvojil osem naslovov državnega prvaka, zaigral pa je tudi na zaključnem turnirju četverice. Kljub temu, da je zaradi poškodb relativno kmalu zaključil igralsko kariero, na večni lestvici še vedno zaseda visoko peto mesto po število nastopov za izbrano vrsto, za katero mu nikoli ni bilo težko nastopiti, saj je v tem vedno videl veliko čast in privilegij.   [caption id="attachment_47947" align="aligncenter" width="576"] Klikni in sodeluj![/caption]   PRIMOŽ BAČAR Št. uradnih nastopov: 28 Št. točk na uradnih tekmah: 30 V reprezentanci: 1992-1993 Klubi: Olimpija Ljubljana, Postojna, Kraški Zidar, Sežana Eden izmed dvanajsterice, ki so Slovenijo zastopali na prvi uradni tekmi proti Hrvaški je zaradi ljubezni do družine in domačega kraja izpustil iz rok verjetno še bolj blestečo košarkarsko kariero, a tega ni nikoli obžaloval. Košarko je pričel igrati predvsem zaradi svoje višine, saj sta bila takrat v Ajdovščini, kjer je odraščal, na voljo zgolj košarka in nogomet. Do prestopa k Olimpiji je košarko igral le dvakrat na teden, nato pa se je vse skupaj začelo zares, ko je prišel v roke Zmaga Sagadina. V Olimpiji je ostal pet sezon, nato pa se je po iztečeni pogodbi podal v Postojno, od tam pa kasneje vedno bližje domu – Sežana, Nova Gorica, Ajdovščina. Kariero v prvi ligi je končal leta 1999 pri enaintridesetih letih, nato pa je nadaljeval v Ajdovščini, ki jo je hkrati tudi treniral in jo s soigralci/varovanci pripeljal v prvo B ligo. Kasneje je deloval le kot trener, pri čemer je treniral vse starostne skupine, od cicibanov do članov. Reprezentanci je dal šest letter zanjo zaigral na treh evropskih prvenstvih, s tridesetimi nastopi  pa zaseda 50. mesto na lestvici uradnih nastopov in si je kot zadnji zagotovil mesto v Sparovi nagradni igri, v kateri lahko glasujete za reprezentante, ki so najbolj zaznamovali slovensko reprezentanco.   BOŠTJAN LEBAN Št. uradnih nastopov: 15 Št. točk na uradnih tekmah: 32 V reprezentanci: 1993 Klubi: Slovan, Zagorje, Jeunesse laique de Bourg-en-Bresse Leban je bil eden prvih slovenskih košarkarjev, ki je zaigral v ameriški univerzitetni ligi NCAA, hkrati pa je študij zaključil z odliko. S košarko se je začel ukvarjati pri devetih letih in sicer pri ljubljanskem Slovanu, že pri šestnajstih letih pa je zaigral za člansko moštvo. V reprezentanci je prvič zaigral pri dvajsetih letih, ko ga je v izbrano vrsto povabil njegov trener pri Slovanu, Janez Dervarič. V dresu reprezentance je zaigral na kvalifikacijah za EP v Wroclawu, nato pa še na mediteranskih igrah v Franciji in EP v Berlinu 1993. Sledila je poškodba kolena zaradi katere se je vse bolj zavedal pomembnosti študija, a ker ta v Ljubljani ni omogočal hkratnega treniranja dvakrat dnevno, se je odločil za študij v ZDA. Tam je postal kapetan univerze New Mexico State in celo z odliko diplomiral iz ekonomije. Po vrnitvi iz ZDA je pet sezon odigral za Zagorje. Tam je hkrati sprejel službo v sponzorskem podjetju, kjer je hitro napredoval in leta 2008 so mu ponudili mesto predsednika uprave v hčerinskem podjetju v Varšavi, ki jo je tudi sprejel in kjer živi še danes.   WALTER JEKLIN Št. uradnih nastopov: 29 Št. točk na uradnih tekmah: 61 V reprezentanci: 1995-1999 Klubi: KK Tolmin, KD Postojna, Helios Domžale, Olimpija, Iterier Krško, Hopsi Polzela, AZS Torun, Znicz Pruszkow, Spojina Stargrad, Polonia Warszawa, CAB Madeira, Ovarense Basquetebol Najprej vrhunski igralec, kasneje ateše in nato še direktor slovenske reprezentance, danes pa uspešen športni funkcionar, ki deluje na Poljskem pravi, da so tri ključne stvari za uspeh strast, disciplina in nasmeh. S košarko se je srečal pri trinajstih, potem ko je po televiziji z občudovanjem gledal ase kot so bili Kićanović, Delibašić, Dalipagić in drugi. Prvih treningov se je udeležil v Tolminu, z njo pa nadaljeval tudi v Ljubljani, kamor se je vpisal na srednjo šolo in sicer pri Slovanu. Kasneje se je vrnil v Tolmin, ob študiju v Trstu pa je treniral pri Jadranu, čigar trener je bil Janez Drvarič. Študij je kasneje opustil in se predal košarki, s katero je nadaljeval v Postojni iz katere je skupaj s trenerjem Predragom Milovićem prestopil v Helios. Iz Heliosa ga je pot vodila v Olimpijo, kjer je spoznal Zmaga Sagadina, ki ga je leta 1994 tudi povabil v reprezentanco za katero je zaigral na devetindvajsetih tekmah. Športna pot ga je iz Olimpije vodila še v Postojno in Krško, nato pa se je preizkusil še na Poljskem,v Nemčiji ter na Portugalskem, kjer je leta 2006 tudi zaključil igralsko kariero.   MATJAŽ TOVORNIK Št. uradnih nastopov: 27 Št. točk na uradnih tekmah: 188 V reprezentanci: 1995 in 1995 Klubi: Celje, Olimpija, Neuchatel Sports, Maribor Satex, Laško,  Polzela Tovornik, čigar vzornik je bil veliki Mirza Delibašić, je vrhunski košarki podaril štirinajst let svojega življenja, od tega štiri leta tudi reprezentance, z aktivnim igranjem pa je prenehal pri poznih triinštiridesetih letih in to v Celju, kjer se je njegova košarkarska pot tudi začela. Poleg nogometa, krosa in folklore je v osnovni šoli našel čas tudi za košarko, v katero se je več kot očitno zaljubil pri sedemnajstih letih pa je vedel, da bo njegova življenjska sopotnica. Po sedmih letih igranja za Celje, se je leta 1985 preselil k Olimpiji od koder se je za štiri leta podal v Švico. Po vrnitvi v domovino so sledili prestopi iz mariborskega Satexa v Laško in nazaj. Po letu premora se je odločil nadaljevati, kar je storil v dresu Polzele iz katere pa se je nato vrnil v Celje, kjer je tudi sklenil igralsko pot. Tovornik se lahko pohvali z rekordom druge slovenske lige, saj je na tekmi proti Kopru dosegel 82 točk. Za reprezentanco je zbral sedemindvajset nastopov, na katerih je dosegel 188 točk, zaigral pa je na evropskih prvenstvih v Grčiji (1995) in Franciji (1999), bil pa je tudi kapetan izbrane vrste pod vodstvom selektorja Borisa Zrinskega.   V nagradni igri TOP 25 lahko sodelujete do konca meseca, ko se bo igra tudi zaključila. S svojimi izbori boste pomagali oblikovati tudi najboljšo slovensko peterko vseh časov, potegovali pa se boste za lepo nagrado. [caption id="attachment_47955" align="aligncenter" width="468"] Klikni in sodeluj![/caption]