Janez Drvarič je vedno hvaležen sogovornik. Znanja ima ogromno, izkušenj takisto. Razlaga počasi in preudarno, da je jasno tudi laiku. Tokrat smo se z njim družili v Sevnici, kjer je potekal 7. mednarodni košarkarski turnir Vulco – Sava Avto. Drvarič je bil kritičen in odkrit, postregel pa je tudi z nekaj rešitvami. Le tako kritika dobi svoj namen. Turnir v Sevnici je končan. „Tekmi za 1. in 3. mesto sta bili na visoki ravni. Morda je bila prva tekma polfinala ob malce za te fante zgodnji uri. A bi morala Olimpiji drugače pristopiti k tekmi proti Rogaški, ki pa je izredno kvalitetno opravila s polfinalom in tekmo za tretje mesto. Prijetno so me presenetili – ob tem pa je treba vedeti, da je šlo za kadetsko ekipo.“ V finalu smo videli drugačno, timsko, razigrano Olimpijo. „Olimpija je v finalu pokazala svoje prednosti in kvalitete – tako na zunanjih položajih, kjer je dominiral Žiga Jurček – kot z igro po globini s centri. Večji del tekme proti Krki pa je odigrala dobro v finalu. Zmaga je zaslužena. Krka je bila konkurenčna. Značilno za Dolenjce pa, da je znajo vračati tekmo. A je tokrat Olimpija preprečila preobrat.“ Kaj dejansko te mladinske ekipe delajo? „Istočasno se skuša razvijati nadarjene igralce in loviti dober rezultat. Trenerji in košarkarji so športniki, zanimajo jih zmage. Če se lahko združi oboje, je to idealno. Kljub temu pa mora biti razvoj prioriteta. Vsi pa vemo, da je priprava igralcev za člansko košarko najbolj zahtevna naloga. Ta prehod iz mladinske v člansko košarko mnogim povzroča težave. Zato se po Evropi vse bolj razmišlja, da se naredijo razvojne ekipe, v katerih bi igrali igralci stari 19, 20 let.“ In dodaja: „Igralska doba se podaljšuje, danes so uspešno aktivni košarkarji stari 40 ali več let. Mi pa moramo najti možnost, da se ponudi ustrezna priložnost za razvoj in minute mladim igralcem.“ Bodimo konkretna – kaj ste videli v Sevnici? „Menim, da je v ekipah Olimpije, Krke in Rogaške precej nadarjenih fantov. Zagrebška Dubrava ni prišla v najboljši zasedbi.“ OK. Pa je to material za resno člansko košarko? „Mislim, da je! Kar nekaj takih igralcev. A le pod pogoji, da se jih bo še naprej pametno usmerjalo in trdo delalo. Bo pa treba paziti na to prehodno obdobje. Najslabše je, če mlad košarkar v tej občutljivi fazi obsedi na klopi.“ Torej so rešitev tudi posoje. Npr. Vlatko Čančar je bil v Škofji Loki. „Za Vlatka je bilo to zelo koristno in dobro, žal pa mu je sistem onemogočal, da bi se potem spet pridružil Olimpiji. Paziti je treba, da se mladega košarkarja ne vrže prehitro v ogenj, da ne pregori.“ Kako ste to počeli v časih nekdanje Jugoslavije? „Bili so drugi časi. Predvsem so fantje dlje časa ostajali v klubih, niso odhajali na tuje. Tudi sistem tega ni dovoljeval. Danes pa se prehitro razmišlja od odhodu v tujino. Prevečkrat se za vzorčni model jemlje primer Luka Dončić, ki je redka izjema. Vsi ostali nujno potrebujejo čas in potrpežljivost. Drugače ne gre!“