Miloš Šporar bo nadaljeval z delom na Poljskem, kjer je pustil pečat kot košarkar. Danes si v 1. ligi išče mesto pod trenerskim soncem. S klubom KSK Notec Inowroclaw je sklenil dveletno pogodbo. V teh dneh pa si Šporar doma v krogu družine nabira moči. Kako dolgo ste že doma? „Dober mesec.“ Ste si odpočili? „Sem, je pa bila sezona naporna in zahtevna.“ Kaj pa uspešna? „Zmanjkala nam je ena zmaga, da bi direktno obstali v 1. poljski ligi. Imeli smo precej smole in težav.“ Kaj točno? „Ostal sem brez štirih igralcev 1. peterke.“ Zakaj? „Dva sta klub zapustila takoj po novem letu zaradi finančnih težav. Eden si je potem zlomil komolec, drugi pa prst.“ Torej ste igrali za obstanek? „Da, tam smo prišli do zmage in treh porazov.“ Skratka selite se v 2. ligo, ki je tretja po moči na Poljskem. „Rezultatsko smo mesto v 1. ligi izgubili, a se bo ta širila. Zdaj je to že skoraj sigurno. Pred dnevi smo že vložili zahtevek za wild card. Imamo povsem realne možnosti, da to posebno vabilo tudi dobimo. Imeli ste pester finiš sezone. Ste razmišljali, komu ste se zamerili, da so se vam nakopičile te težave? „V taki situaciji, ko si v tujini, ko si sam, razmišljaš tudi o tem. Dejansko sem bil v identični situaciji kot pred dvema letoma na Madžarskem. Kjer pa je bilo za razliko od letos precej več pritiska. Tokrat se je uprava mojega kluba zavedala realnosti in nam stala ob strani. Kaj če slučajno ostanete brez tega vabila? „Zdaj čakamo, imamo pa pripravljena dva plan. Po prvem obstanemo in temu primerno sestavimo ekipo. Povedal sem, da odhajam, če izpademo v 2. ligo. Ostal pa bi, to so z veseljem sprejeli, če bi se v tem primeru posvetili le mladim, nabrali bi jih po Poljski in z njimi začeli zgodbo, ki bi v treh, štirih letih vodila v Extra ligo, to je elitni poljski rang.“ Lep čas vas ni bilo na trenerski sceni. Leto dni, ali še kak dan dlje ste bili brez službe. „Točno leto.“ Kako je brezposelnemu trenerju v Sloveniji? „Težko. Meni pa še posebej, ker sem 20 let v tem adrenalinu. Če tega ni, ni dobro. Nekaj ti manjka.“ Kaj ste delali v tem vmesnem času? „Naveličaš se tudi gledanja tekem in izobraževanj. Dolgo tako ne gre. Imel pa sem to srečo, ker imam lastno košarkarsko šolo, zato smo v teh mesecih precej več časa in energije namenili šoli, naredili pa tudi tisto, kar bi morali že pred časom.“ Zakaj vas ni hotel noben klub v Sloveniji? „Razmišljal sem. Vem pa, kje je problem – nisem del nobene zgodbe.“ Kakšne zgodbe? „V Sloveniji dobiš delo, če si del nečesa – če pripadaš nekomu, agentu, ne vem komu.“ Nimate agenta? „Nisem se striktno vezal na eno osebo, z vsemi skušam ohranjati dober odnos. To je vse. A ni dovolj za delo v Sloveniji.“ Poljaki vas niso pozabili. „Tam sem pustil pečat, ljudje me cenijo, niso me pozabili. Zato sem hotel na vsak način v zadnjih petih letih priti na Poljsko. Nisem bil uspešen, moj CV je premalo bogat. Bil sem tudi kandidat za trenerja Koszalina, a so vzeli Gašperja Okorna, ki ga cenim in spoštujem, premore pa več izkušenj kot jaz.“ Kako pa so vas lani našli, da ste šli 1500 kilometrov proč na delo? „Imam človeka na Poljskem, ki me je poklical in ponudil delo. Nisem okleval.“ Kakšen denar je v igri? „Mislim, da toliko, kot sem imel v KK Lastovka. Pogodb v tej ligi so take, kot v povprečnem slovenskem prvoligašu.“ Vam je bilo treba na Poljsko? „Hotel sem delati. Želel sem narediti nekaj konkretnega. Doma je ostala družina, žena, hčerki Tori in Tia. Ni bilo lahko. Precej pomislekov in kompromisov. Na koncu smo se odločili, da grem.“ Boste zdaj z novo pogodbo kaj več doma? „Domenili smo se, da sem lahko vsak mesec 2-3 dni doma.“ Povejte nam kaj o tej poljski 1. ligi. „Tujcev zaenkrat ni. So pa bili včasih, v tem rangu je igral tudi Samo Plevnik. Kakor pa kaže, bi lahko klub imel po enega tujca.“ Kakšni so pogoji za delo? „Izvrstni, na voljo imamo dvorano, ki sprejme 1500 gledalcev, v sklopu kompleksa je tudi fitnes. O košarki se veliko govori, piše, precej košarke je tudi na TV. Poljaki so tu prehiteli Slovenijo. Čeprav pa je še kako res, da košarka ni več tako dominanten šport, kot je bila. Prehitela jo je tudi odbojka, ki je tu zelo popularna. Pred vsemi športi pa je nogomet.“ Ste se znašli v okolju? „Sem, prednost je tudi to, da tekoče govorim poljsko. Sicer me ne bi tako sprejeli.“ Je bilo kaj težav s trenersko licenco? „Ne, premorem Fibino licenco.“ Koliko časa ostajate še v Sloveniji? „Prva liga se prične 15. septembra. Z delom v klubu bomo začeli 1. avgusta, kondicijski trener pa teden dni prej.“ In dodaja: „Potem nas čaka nekaj pripravljalnih tekem, radi bi tudi organizirali mednarodni turnir, kamor bi povabili tudi slovensko ekipo.“ Slovenci smo še tako cenjeni na Poljskem? „Še vedno! Andrej Urlep, Aleš Pipan, Sašo Filipovski, Gašper Okorn in ostali so zelo spoštovani. Sprva je vrata Slovencem odpiral Urlep, zdaj pa Filipovski. Spoštujejo tudi slovenske košarkarje.“