FIMBA (Federal International Maxi Basketball Association) je organizacija, ki skrbi za veteranska košarkarska tekmovanja. Prvi zametki veteranske organizacije so bili zaznavni 1969 v Argentini, po nekaj tekmovanjih v Južni Ameriki in Kanadi, je bilo prvo svetovno prvenstvo 1991 organizirano prav v Buenos Airesu. Danes, po 16 letih je predsednik Argentinec Ruben Rodriguez Lamas, človek, ki je naredil FIMBO v »kraljevsko« organizacijo. Mestece Montecatini, na severnem koncu priljubljene regije Toskana, je bil središče letošnjega 14. svetovnega prvenstva veteranske košarke, ki je v vseh pogledih postreglo z rekordnimi rezultati. Zaradi 370 prijavljenih ekip, kategorije so pri ženskah in moških na pet let, vse od 35 leta naprej, je prvenstvo upravičeno ovekovečeno za največji košarkarski dogodek vseh časov. Približno 5000 igralcev iz vseh petih celin je sodelovalo na rekordnem prvenstvu, ki pa je postreglo s številnimi nejasnostmi in krovnimi pravili, ki bi morda obveljala pred 30 leti. V kategoriji nad 45 let je nastopilo 30 ekip, med njimi tudi Slovenija 45, ki je bila lani na evropskem prvenstvu druga. Že pred mesecem dni je bilo po žrebu precej nezadovoljstva, saj je FIMBA postavila nosilce desetih skupin po svoje. Resda je bila po pritožbi tudi Slovenija 45 postavljena za enega od nosilcev, a kaj ko je bilo premetavanje po skupinah bolj podobno lovljenju z zavezanimi očmi. Slovenija je obstala nosilec v skupini D, a na mesto nje so v skupino C postavili Črno Goro (bron na Eurobasketu 2016). Črnogorci bi morali biti nosilci skupine, tako pa so pristali v skupini z Italijo, ki je v šestih letih zabeležila rekordnih 58 zaporednih zmag; med drugim je na lanskem evropskem prvenstvu, v polfinalu premagala Črno Goro in v finalu Slovenijo. Skupinski boj je bil med ekipami, ki so prišle v boj za medaljo, neizprosen in predvsem odločilen, kar se tiče boja za medalje. Slovenija 45 je v prvi tekmi klonila proti Litvi, Italija pa proti Črni Gori. Oboji so takoj na začetku 14. svetovnega prvenstva ostali brez možnosti za boj za uvrstitve kamor tudi spadajo. Da bi bil sistem tekmovanja še bolj neposrečen, sta se v uvodnem krogu drugega dela tekmovanja srečali še Litva in Črna Gora. Po podaljšku so zmago slavili Črnogorci, hkrati pa iz boja izpadli še Litovci. Črna Gora 45, na čelu z nekdanjim predsednikom republike Črna gora in predsednikom vlade Milom Djukanovićem, danes pa predsednikom košarkarske zveze, je do konca prvenstva mlela nasprotnike in se po uvodnem sistemu tekmovanja, že v polfinalu veselila finalnega nastopa, a so organizatorji umestili še en dodatni boj za vstop v finale. Črnogorci so kljub pritožbi morali igrati dodaten dvoboj ter premagali Čehe (73:62) in v finalu še Srbijo (70:62). V boju za tretje mesto je Češka s 63:58 porazila Brazilijo. Le kako sta Češka in Brazilija sploh igrali za bronasto medaljo, ko pa je v izločilnem delu prvenstva Črna Gora, naprej premagala Brazilijo in nato še Češko. Ob sijajnih Črnogorcih, sta se v skupini B, za mesta od 11 do 20 borili lani najboljši evropski reprezentanci, Italija in Slovenija. Eni in drugi so brez težav premagovali nasprotnike ter se v finalu B skupine udarili v ponovitvi lanskega finala Eurobasketa . V izenačeni tekmi so Slovenci pol minute pred koncem zaostajali za tri točke, taktične osebne napake pa niso prinesle preobrata, saj so večkratni svetovni in evropski prvaki zadevali proste mete ter na koncu zmagali s 77:74. Zadoščenje je prinesla košarka in odlična igra obeh ekip, ki sta se zaradi sila nerodnega sistema, namesto za 1. mesto, morali zadovoljiti za boj za 11.mesto. Pri Sloveniji so bili najbolj razpoloženi: Horvat 27, Urankar 13, Novak 11, Gabrovšek 9, Bogataj 8…, pri Italiji pa je bil najbolj uspešen naturaliziran Američan Carney 18, Delli Carri pa je prispeval 15 točk. Fimbine ne-kredibilnosti ni uspela ogroziti niti italijanska reprezentanca, ki ima v vitrini vse evropske in svetovne lovorike in kar 58 zaporednih zmag. Domače prvenstvo je pustilo, tudi v medijih, najbolj grenak priokus, saj sistema v ekipnih tekmovanjih, ki z enim porazom izloči moštvo iz boja za najvišja mesta, enostavno ni. Svetovno prvenstvo je končano in ob koncu največjega košarkarskega dogodka vseh časov bodo v spominu ostali nosilci medalj, zato je prav, da je Slovenija ponosna na selekcijo Slo 55, ki je osvojila zlato medaljo (Slovenija 55 – Italija 64:50; Kotnik 29, Hauptman 21…) ter dveh ženskih ekip, Ljubljana 50 + in 60 +. Obe zasedbi sta domov prinesli srebrno medaljo. Slovenija je z novimi medaljami na šestem mestu svetovne lestvice veteranske košarke. Na meji dostojnega in razumljivega In na koncu ne gre mimo FIMBE, ki vsako drugo leto organizira svetovno prvenstvo (2019 Finska) in vmes še Evropska in Panameriška prvenstva. Prihodnje leto bo zbor najboljših ekip s stare celine v Mariboru, kar omogoča vsem ljubiteljem košarke vpogled v znanje in izkušnje nekdanjih košarkarskih velikanov, med katerimi denimo Slavko Kotnik Dušan Hauptman kotirata v sam svetovni vrh. Organizacijski zalogaj je nedvomno velik in truda ter relativne preglednosti programa organizatorjem in FIMBI ne moremo zameriti. Obveščanje je bilo pravočasno, dvorane so bile v Montecatiniju (članska ekipa igra v 3. ligi) zelo spodobne, kraj je zanimiv, podobno vznemirljiva je bližina Firenc in Pise. Vse ostalo pa je zunaj meja dostojnega in razumljivega. Organizacija, tako FIMBE kot tudi lokalnega odbora, meji na super hitro zaslužkarstvo. Če je na glavnem trgu v Montecatiniju v priljubljeni kavarnici cenik dostojen italijanskemu statusu, pa na konjskem hipodromu, kjer je bila otvoritev in t.i. social party, nikakor ne morejo obveljati višje cene, še posebej ker je bilo vse postreženo v plastičnih kozarcih. Dostop do vsega pa je bilo za več kot 5000 ljudi omejeno z dvema postrežnima mestoma. Zapleti so nastali že ob prijavi ekipo, četudi so bili vsi podatki še precej pred začetkom prvenstva poslani vsaj dvakrat. V dobi interneta, aplikacij in IT-ja, je nesmiselno govoriti o izgubljenih podatkih in nevednosti o osnovnih detajlih. FIMBA pobira na vseh korakih, razen tekmovanja in uradnih nazivov najboljšim ekipam, pa kaj veliko za igralce, ekipe in spremstvo ne naredi. Da o tehničnih normativih za velika košarkarska tekmovanja, kot so statistika, live stream in osnovno snemanje tekem, sploh ne govorimo. Kam gre denar? FIMBA pobira 1200€ za prijavnino za vsako ekipo, če je le ta poravnana do konca leta, torej pol leta pred začetkom tekmovanja. In ker večina ekip ostaja pozorna na vsak evro, je prijav pred novim letom precej. In ko po vseh treningih in pripravljalnih tekmah prideš na prvenstvo te zadene novo, za javnost skrito pravilo, zaradi katerega si ob dodatnih par sto evrov. V kolikor se ekipe na nastanijo v uradnih in precej dražjih hotelih, se prijavnina kar naenkrat poveča za dodatnih 400€. Četudi je del pravil o tekmovanjih FIMBA spisanih na uradni spletni strani, se le ta stalno spreminjajo in prilagajajo na račun FIMBE in lokalnega organizatorja. Nehote se vsakršna malenkost na škodo katere izmed slovenskih ekip naslovi tudi na košarkarja in FIMBA funkcionarja Vincenca Butalo, ki je evropski predsednik FIMBA in član izvršne skupščine svetovne FIMBE. Na vsa vprašanja in želje po izboljšanju ali zgolj želje po preprečitvi številnih FIMBA anomalij, ostaja njegov odgovor: »Žal ne morem vplivati. Veliko stvari delajo kar po svoje. Ruben Lamas je pravi naslov.« Velike vsote Košarka je eden najbolj popularnih športov na svetu in čustva do žoge, parketa, košev in predvsem številnih poznanstev, je v Montecatini pripeljalo 370 ekip s petih celin. Vsi so plačali visoke prijavnine in vsi so potrpeli ob številnih Fimbinih anomalijah. Koliko denarja se prepleta v veteranski košarki na eni strani in koliko košarkarskega osnovnega luksuza prejmejo udeleženci na drugi, pa lahko izračuna vsak. Prav zato je FIMBA »kraljevska« organizacija.