Slovenija je v zadnjih desetih letih dvakrat gostila EP U20. To je bila ponavadi naša perjanica, naš ponos. Leta 2007 je bilo prvenstvo v Novi Gorici, leta 2012 v Domžalah in Ljubljani. Košarkarska zveza Slovenije se je tudi lani oz. letos spogledovala z idejo, da bi spet gostili to tekmovanje. Ko imaš med kandidati za nastop Luko Dončića, Vlatka Čančarja, Blaža Mesička. Luko Kraljevića, Gabra Ožegoviča, potem je to pravilno in logično razmišljanje. A iz te moke ni bilo kruha. Dončić oz. Real je dal vedeti, da bo po konkretni sezoni pri članih na voljo le za člansko izbrano vrsto. Brez EP-ja Vzemi ali pusti. KZS je to dejstvo sprejela, za EP pa ni kandidirala. Za nameček pa se je potem zgodil množičen osip, ki smo ga bili vajeni sicer pri članih. Čančar je imel težave s kolenom, saniral naj bi jih. Mesička nismo videli od decembra lani. V teh dneh trenira in se pripravlja na novo sezono. Kraljević stavi vse na premierno sezono v Ligi NCAA, tja odhaja tudi Ožegovič. Kje je pripadnost? Španci in Francozi teh težav nimajo oz. so nastopili v najboljših možnih zasedbah. Nismo tu, da bi s prstom kazali na kogarkoli. A prepričan sem, da bi vsem z izjemo Luke Dončića to prvenstvo koristilo. Sami so ocenili drugače. Take odločitve se spoštuje, čas pa bo pokazal, ali so bile prave. Izpad ni tragedija, je pa znak za alarm. Pa ne le za klube, na katere je opozoril selektor Aleksander Sekulič, tudi za KZS, starše, trenerje, vzgojitelje. Pripadnosti se ne moreš naučiti na štiritedenskih pripravah. Imaš ali nimaš. To je tudi stvar vzgoje in miselnosti. Na katero pa imajo vpliv tudi klubi in managerji, ki sledijo svojim interesom. Dekleta za zgled Kakorkoli že: vsem naj bo za zgled ženska reprezentanca do 20 let. Ki je trdo trenirala, izvrstno igrala, pokazala, kako se bori za barve Slovenije in domov prinesla kolajno. Pa tudi odpovedi ni bilo. Damir Grgič je uspel prepričati in motivirati vse. Ne prvič. Zagotovo ne zadnjič. „V Sloveniji je prisoten sindrom Dončič. Vsi menijo, da so vsaj tako dobri kot Luka, da bi morali kar igrati. A vedite, en sam in edini je Luka Dončić. Ki ni le izjemno nadarjen, ampak za vse svoje uspehe trdo dela. Tega se moramo zavedati vsi. Sicer se nam slabo piše,“ mi je pred dnevi dejal eden od vidnejših slovenskih trenerjev, ki pa ne želi biti imenovan. Prav ima. Delo, delo, delo. Vzgoja, vzgoja, vzgoja.