Celjan Zoran Martić, v mladosti je imel težave z astmo, zato je veliko plaval, naj bi tudi v novi sezoni vodil Petrol Olimpijo. Pričakovati je, da klubska vlada, upravni odbor kluba iz Stožice, potrdi Martića za novo sezono. Da nadaljuje, kjer je končal. Na klopi Ljubljančanov je bil prvič kot samostojni trener, za njim pa je pet mesecev dela. Zakaj ste sprejeli delo v Petrolu Olimpiji? „Nisem več najmlajši. Vrsto let sem bil v tujini. Moja družina je zato marsikaj pretrpela. Zato sem sprejel delo doma. Itak so mi rekli, da sem nor, zato sem sprejel ponudbo in začel voditi Olimpijo.“ Kakšno Olimpijo ste dobili v roke? „Olimpija je bila ob mojem prihodu na 5. mestu v domači ligi, predzadnja v skupini lige prvakov in predzadnja na lestvici regionalne lige. Ekipa je bila preobremenjena s poškodbami, rotacija igralcev je bila premajhna.“ Sami ste trener, ki prisega na krvava kolena v obrambi. „Od svojih načel nisem odstopal. Takoj sem začutil, da me igralci nočejo videti. Čutil sem njihov revolt. Po glavi jim je rojilo tole: 'Mi umiramo, zdaj pa pride tale idiot, ki želi, da treniramo več in igramo obrambo!' Ni bilo lahko.“ Zakaj taka odločitev? „Igralce je bilo treba razbremeniti. Danes trdim, da ne bi bili prvaki, če ne bi takrat na novo vzpostavil razmerja in minutaže. Smo pa prišli v nove konflikte. Nekateri, ki so prej igrali po 30, 35 minut, se jim je minutaža zmanjšala na 25, 20.“ Na začudenje mnogih ste menjali kapetana. Nepisano pravilo pravi, da lahko igralcu vzameš vse, le ponosa ne! „Dejansko je imel Gregor ob mojem prihodu precej težav, vzroki so bili objektivne in subjektivne narave. Hotel sem ga le razbremeniti. Tega nisem naredil zlonamerno. Niti ne morem soditi o tem, ali mi je to zameril, je pa na večini pomembnih tekmah reagiral dobro.“ Bodimo iskreni, v finalu ste se tresli, Krka je bila več kot le dostojen tekmec. „Za nami je fizično in psihično naporna sezona, finale pa je bil še dvakrat težji. Nekako samoumevno je bilo, da smo prvaki. Vsi so v nas videli favorita, ki bo zmagal, v 10. minuti vsake tekme vodil za 20 točk in ritem stopnjeval. Ne gre tako. Pozablja se, Krka ima dva zlata slovenska reprezentanta, Olimpija nobenega. Za nami je 90 tekem v sezoni, od tega smo bili na 75 srečanjih pod takim ali drugačnim pritiskom. Boljše ekipe, kot je naša, bi imele s tem težave, kaj šele mi.“ In nadaljuje: „Pozabilo se je tudi, da je Krka dokaj suvereno postala prvak 2. lige ABA. Potrdilo pa se je tisto, kar sem govoril od začetka: Krka bo finalist, ker ima najbolj kompletno ekipo. Ob tem se je npr. Sixt Primorska kot hudič križa otepala vloge favorita, čeprav je bila lep čas vodilna ekipa lige.“ Kako bi ocenili svoje delo? „O tem naj sodijo drugi.“ Bi kaj naredili drugače in hitreje končali finale s Krko? Mnogi vam očitajo, da ste na 2. tekmi finala zapravili 14 točk naskoka. „Po bitki je lahko biti general. Na tekmah, kjer smo izgubili, bi danes zagotovo storil kaj drugače. A ko je konec dober, je vse dobro.“ Vaš šef Roman Lisac se glasno spogleduje z Evroligo. „To je dobro, ambicije in cilji morajo obstajati. A v prvi vrsti mora Olimpija postati konkurenčna v ligi ABA. Zdaj smo bili dvakrat državni prvaki, prej dolgo nič. Zdaj bi kar v evroligo. Pot do tja bo dolga. Predvsem pa se za to potrebuje dobro finančno zaledje.“ Ste pričakovali, da bo Jusuf Sanon v finalu pokazal več? Smo prezahtevni do fanta, ki je prišel iz ukrajinske lige? „Ste videli taktiko Krke na zadnji tekmi? Šlo je za napad Olimpije na vseh igralnih mestih s hrbtom proti obroču. Je Sanon tip igralca, ki bi se v tem znašel? Ni. Ko smo čakali tekmeca v finalu, sem sodelavcem v štabu, ki so v tej sezoni opravili izvrstno delo, dejal, da bo Sanon eden ključnih mož, če bomo za naslov igrali proti Primorski. Pa nismo. A ne glede na vse: Sanon je iz mladinske ukrajinske lige do Ljubljane ter igranja v ligi ABA, ligi prvakov in domačem prvenstvu naredil velik korak naprej.“