„To so nepozabni spomini... A vlak vozi dalje,“ so besede, ki mi jih je namenil Igor Kokoškov pred dnevi, ko sva obujala spomine na lansko leto in nepozabne dni v Turčiji. Prijetni dnevi, ki se jih bomo v prihodnjih dneh spominjali tudi na kosarka.si. Ker si to košarka zasluži. V minulih tednih sem dobil kar nekaj lekcij, da se znamo premalo veseliti uspehov. Morda res. „Tu si cela javnost zasluži kritiko. Dejansko je do izraza prišla ta slovenska miselna majhnost. Postali smo prvaki, se veseli dva tedna, potem pa nič... Kje lahko vidim napis, pristali ste v deželi evropskih prvakov? Kje je npr. podatek, da se vozimo proti Postojnski jami evropskih prvakov? Ne zavedamo se, da se nam je zgodilo nekaj, kar se nam morda ne bo več! Premalo ponosa je. Smo nacija, ki to premalo obesi na velik zvon. Dejansko je Srbe bolj bolelo to, da smo jim vzeli zlato, kot smo bili sami veseli, da smo prvaki,“ je bil pred dnevi v formi Sani Bečirović. Pa še prav ima. Ne znamo. Ko se zaveš svojega neznanja, si naredil prvi korak k popravi zatečenega stanja. Veseli dejstvo, da se je Košarkarska zveza Slovenije odločila za organizacijo Praznika slovenske košarke. „Upam in želim si, da klubi pošljejo na tekmo čim več otrok, to je za njih,“ se nadeja Rašo Nesterović. Razlog več, da pridemo prihodnji ponedeljek v Stožice in se poveselimo. Pokažimo, da znamo. Na tem mestu poziv vsem, da nam sporočite svoje občutke in spomine z navijanja v Istanbulu, Helsinkov ali pa domače dnevne sobe. Vse zgodbe bomo v prihodnjih dneh tudi objavili. Zgodbe zbiramo na e-naslov drago.perko@kosarka.si