Članek
Horvat: Gogi, Đurišić, jaz in Hauptman bi bili ubijalska kombinacija
Objavljeno Sep 04, 2014
Las Palmasu smo se pogovarjali s strokovnim komentatorjem nacionalne televizije Romanom Horvatom. Poleg dosedanjega poteka prvenstva in njegovih pričakovanj v nadaljevanju, je izbral tudi pet igralcev, ki sestavljajo njegovo idealno peterko, povedal pa je tudi, zakaj mu je v posebnem spominu ostal Dražen Petrović. [caption id="attachment_1541" align="aligncenter" width="558"]z z[/caption] Kako gledate na dosedanji potek prvenstva z novinarskega stališča? Je za novinarje dobro poskrbljeno, imate za delo vse kar potrebujete? Prvič sem na Svetovnem prvenstvu. Nimam pripomb o lokaciji, je fantastična, dvorana prav tako odlična. Tako novinarji kot igralci imamo vse kar potrebujemo, medijski center dela odlično. Edino kar me malo moti, je počasnost organizatorjev pri reševanju določenih problemov. Imamo sicer zelo dobro pomoč, tako da na splošno je ocena odlična. Kako pa ocenjujete nastope Slovenije? Preden smo prišli, nismo vedeli, kaj pričakovati. Na pripravah je bilo toplo hladno, tako da res nismo vedeli, kaj nas čaka na tekmi z Avstralijo. A fantje so se pokazali v pravi luči, Goran je prevzel vodenje ekipe in izkazalo se je, da če igra Goran, za sabo potegne tudi ostale. Sicer nisem pričakoval tako lahkih tekem, je pa res, da imamo verjetno eno najlažjih skupin. Vas je kateri izmed slovenskih igralcev presenetil pozitivno ali negativno? Pozitivno Omić, nihče ni pričakoval, da bo tako dobro nadomestil Slokarja, ki ga mučijo poškodbe. Negativno pa nihče, obstajajo samo igralci, ki dobivajo nekoliko manj priložnosti. Blažič se nekako ne znajde v Zdovčevem sistemu, Prepelič prav tako igra nekoliko manj. Mi je pa všeč Aleksej Nikolić, ki res živi z reprezentanco in celotno tekmo skače s klopi in spodbuja igralce. Nasploh v celotni reprezentanci vlada odlično vzdušje, kar smo pogrešali na pripravljalnih tekmah. Napoved pred tekmo z Litvo? Najlažje seveda je, da zmagamo, ostalo pa nas ne zanima. Kalkulacij je ogromno za vse tri ekipe. Mislim, da se bomo z Litvanci nekoliko tipali v prvem polčasu, potem pa bomo videli. Kaj pa ostale ekipe v naši skupini? Mogoče se kar nekoliko podcenjujoče govori o ostalih ekipah poleg Avstralije in Litve, toda gre za dobre ekipe. Edino Koreja igra neko specifično košarko brez sistema, medtem ko Angola igra dobro košarko, tudi Mehičani igrajo čvrsto, oboje pa malo muči kondicija ob koncu tekme. Z Litvo pa je tako, da ko ekipa nekaj dni pred prvenstvom ostane brez prvega organizatorja igra, se težko pobere.

Goran Dragič

Kako pa spremljate dogajanje v drugih skupinah, kakšno posebno presenečenje? Hrvati so vsekakor negativno presenečenje. Ne vem sicer, kaj je narobe, veliko je nekih zasebnih interesov, mogoče so se tudi skregali. Lansko leto bum, letos pa sicer za njih še ni konec, tako da lahko še kaj naredijo, ampak zaenkrat kaže, da v njihovi ekipi nekaj ne štima. Kako bi opisali Zdovčev sistem igranja? Gre za specifičen sistem igre, sploh v obrambi, kjer je potrebno veliko treninga in uigranosti, da ga igralci osvojijo. Vidi se, da so ga nekateri igralci že osvojili, drugi pa še delajo napake. Ta sistem, ki je zelo razdelan, pa napak ne dovoljuje. Obramba namreč bazira na dodatni pomoči igralcev z druge strani igrišča in posledično zahteva izredno usklajeno rotacijo v obrambni postavitvi in tukaj hitro pride do napake, če res nisi popolnoma uigran. Na zadnjih tekmah je kar nekajkrat prihajalo do ampak v obrambi, je pa res, da obe ekipi v napadu igrata dokaj neorganizirano, ti pa se težko braniš z organizirano obrambo na neorganiziran napad. Kako pa vidite letošnjo ekipo v primerjavi s tisto lani? Letošnja ekipa je veliko hitrejša, Lorbek je še napredoval, pogrešam pa Nachbarja kot liderja na klopi in garderobi. Gogi je že lider na igrišču, manjka pa mu mogoče še nekaj časa, da bo za sabo potegnil igralce tudi na klopi in v garderobi. V preteklosti so za to v reprezentanci skrbeli Nachbar, Smodiš, Milić in Nesterović. Do kam pa mislite, da lahko Slovenija na tem prvenstvu pride? Če osvojimo prvo mesto v skupini, lahko v četrtfinalu spet naletiš na Litvo … Ne strinjam se s tem sistemom, da igraš do polfinala samo z dvema skupinama, ki je seveda sprogramiran za finale Španija – ZDA. Bi pa me zadovoljilo četrtfinale. Kdo pa bo na koncu dvignil pokal? Španija mi res igra lepo košarko. Fascinantno mi je, koliko imajo energije in želje, delajo zelo malo napak. Kdor pride na parket, prinese neko dodano vrednost. Mislim celo tako, da so Američani edini, ki jim lahko parirajo in ne obratno. Pa tudi Grki recimo igrajo dobro. Kako pa bi primerjal to ekipo oz. sistem igre s tvojim obdobjem igranja? Gre za drugo generacijo. Imamo mogoče podobna strelca Lorbka in Prepeliča, kot sem bil recimo tudi jaz. Če imaš igralca, ki zna prodirati, rabiš tudi igralce, ki ti znajo postavljati blokade in ki znajo zadevati odprte mete. Idealna kombinacija bi bila Gogi na organizatorju igre, Đurišić za bloke, jaz in Hauptman pa na strelskih položajih (smeh o.p.) … Se je pa košarka spremenila, zdaj lahko vseh pet igralcev meče za tri točke, sploh pri Litvi, tako da zelo težko primerjam. Ostanimo še malo v preteklost – kdo so bili igralci, proti katerim si igral in si si jih najbolj zapomnil? Igral sem z Draženom, Sabonisom, ne moreš ju seveda primerjati. Igral sem z Bodirogo, nobenega izmed teh se ne da ustaviti. Če pa že moram, bom izpostavil Dražena. V življenju je imel pred sabo samo košarko, dal ji je 200%. Po naključju pa se je tudi zgodilo, da je zadnjo tekmo odigral prav proti nam, zadnji koš v življenju je dosegel čez mene, tri ure pred nesrečo pa smo z njim na pijači sedeli jaz, Alibegović in Daso Šercer … In če bi moral izbrati idealno peterko igralcev, proti katerim si igral? Bodiroga na organizatorju igre, Dražen na dvojki, Sabonis center, Smodiš na štirici, trojka … uf, to je malo težje, je zelo specifičen položaj… pa recimo, da bi sem notri sodil Danilović, z malo noro glavo med vsemi temi igralci. Kateri dve tekmi bi izpostavil v tvoji karieri? V pozitivnem smislu seveda Lozana, ki je prelomnica tako v moji karieri, kot tudi nek mejnik slovenske košarke. Najbolj tragična pa mi je bila 1992, ko smo izgubili odločilno tekmo za odhod na Olimpijske igre proti Skupnosti neodvisnih držav.   foto: zurnal24.si, fiba.com
#SPŠpanija2014