Gregor Terzič, novinar Dnevnika, za kosarka.si
Skupinski del svetovnega prvenstva je pokazal, da se kakovost košarke dviguje tudi v deželah, kjer večjega vpogleda v dogajanje o igri z oranžno usnjeno žogo ni. Najmočnejše reprezentance so bile tako prisiljene, da so k vsaki tekmi pristopile maksimalno resno, saj je v nasprotnem primeru hitro sledila kazen.
ZDA in gostiteljica Španija sta v nekem svojem svetu. Čeprav Američani na svetovno prvenstvo niso pripotovali v najbolj zvezdniški zasedbi, je selektorju Miku Krzyzewskemu uspelo sestaviti skupino povečini mladih in dokazovanja željnih igralcev, ki se vračajo po poškodbah (Derrick Rose) ali pa ravno trkajo na vrata skupine elitnih zvezdnikov v ligi NBA. Zaradi tega so lačni zmag in dobrih predstav, kar je v njihovi igri opazno na prvi pogled. Večjih težav na poti do finala Američana tako bržkone ne bodo imeli, čeprav si slovenski navijači želijo, da bi se jim zalomilo v morebitnem medsebojnem obračunu v četrtfinalu. Španija je kot gostiteljica prvenstva tokrat na kupu zbrala vse najboljše posameznike, ki jih premore. V le eni želji, da pred domačimi navijači pride do naslova svetovnih prvakov. V skupinskem delu je Furija izgledala zastrašujoče, poleg tega pa se kosala z veliko močnejšimi nasprotniki kot ZDA. Tako bo tudi na poti do finala, kamor utegnejo že nekoliko ostareli španski zvezdniki, pri katerih nekateri po vsej verjetnosti zadnjič nastopajo v dresu z državnim grbom, priti nekoliko upehani. Finale, ki ga od žreba dalje pričakuje ves svet, tako bolj kot kdajkoli izgleda gotov in že sedaj sila nepredvidljiv.
Ne glede na zgoraj zapisano pa je jasno, da ostale reprezentance ne bodo gledale križem rok in se vnaprej sprijaznile z dominacijo Španije in ZDA. V prvi vrsti tokrat odlično izgleda reprezentanca Grčije, med najboljša moštva prvenstva pa lahko po videnem štejemo tudi četo selektorja Jureta Zdovca. Ta je v skupinskem delu opravila dober posel in se v osmino finala prebila suvereno, a je proti Litvi zmanjkala pika na i. Sprva so včeraj za slabo voljo poskrbeli Avstralci, ki so si privoščili sramotno potezo, saj so namerno izgubili proti Angoli, nato pa so po dobrih 30 minutah v četi selektorja Jureta Zdovca sledile strelski mrk in nespametne odločitve, ki so jih Litovci kaznovali. Slovenija je tako zasedla drugo mesto, ki so si ga na vso moč želeli ogniti vsi – v morebitnem četrtfinalu namreč prinaša obračun z Američani, ki delujejo nepremagljivi. Sprva bodo morali jutri v Barceloni v osmini finala kapetan Goran Dragić in soigralci opraviti z Dominikansko republiko, nato pa do potankosti preučiti prvi polčas tekme Turčija – ZDA, ko so Turki z dobro consko obrambo zaustavili slovitega nasprotnika in ob polčasu celo vodili za pet točk. Hkrati pa bodo morali verjeti, da se čudeži vseeno dogajajo.
Veliko zaslug za vseeno dobre predstave v Las Palmasu je potrebno pripisati selektorju Juretu Zdovcu. Ta je v pripravljalnem delu sicer uveljavljal svojo filozofijo, a opažal, da iz razpoložljivih igralcev v tem primeru ne more izvleči vsega, kar bi lahko. Tako je igra Slovenije v pripravljalnem obdobju izgledala kar nekoliko preveč šablonska, kar je omejevalo hitre in eksplozivne branilce. Sprva je kazalo, da je most med selektorjem in igralci prevelik, na kar so kazale tudi besede pred odhodov v Španijo na letališču Brnik, a se je zgodba v Las Palmasu povsem obrnila. Zdovc je stopil iz svojega območja udobja in igralce »strgal s ketne«. Povprečje 85 danih točk na tekmo, kar Slovenijo uvršča na tretje mesto med vsemi reprezentancami na svetovnem prvenstvu, in veliko število prejetih točk nikakor ni značilno za moštva, ki jih je v karieri Konjičan vodil. A bistveno je, da ekipa zmaguje, kar je Zdovcu povsem jasno. Vse do sinoči je šlo kot po maslu. Zalomilo se je na peti tako pomembni tekmi, ki bo igralcem in strokovnemu štabu zagotovo še dolgo krajšala noči.
