Emir Preldžić (206 cm, 1987) je vedno zanimiv sogovornik. Niso redki ljubitelji košarke, ki ga pogrešajo v dresu Slovenije, ki jo je zapustil v čudnih in nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah. V vsakem primeru pa je v Turčiji našel srečo in mir, temperament in življenje nekajmilijonjskem Istanbulu mu je pisan na kožo. Danes je vodja turške reprezentance.

K Tanjeviću »Vesel in ponosen sem, ker mi trener in soigralci zaupajo,« ne skriva, da mu ta vloga ustreza. Tako ali tako pa je bil vedno tak. »Raje odločam, kot pa da gledam, kaj se bo zgodilo.« V predtekmovanju so se Turki zavihteli na 2. mesto. Emir pravi, da je to idealen izplen. »Lahko bi celo izpadli,« prizna 27-letni košarkar, ki je iz Triglava prišel na Slovana, od tu pa v Turčijo k Boši Tanjeviću. Danes se bodo Turki udarili z Avstralci. »Tu ni slabe ekipe, a sem prepričan, da med temi štirimi, ki se borimo za polfinale, nismo brze možnosti,« nadaljuje Emir, za katerim je že sedem let igranja Evrolige. Privilegij z Obradovićem »Imel sem to srečo, da sem pri vseh trenerjih igral in se učil.« Danes je njegov šef Željko Obradović. Emir ga ceni in spoštuje. »Željko je brez konkurence prvi trener Evrope. Dokler bo tu, bom tudi jaz igral za Fener. Če me bo seveda hotel. Od njega se ne učim le košarke, ampak tudi za življenje. Privilegij je, da lahko sodelujem z njim.« V letu ali dveh do vrha Evrolige V Ligo NBA ga ne vleče. »Fenerbahče je moj NBA,« spet ponovi tisto, kar smo slišali vsako leto, ko si sežemo v roke. »Klub raste in se razvija. Vesel sem, ker sem tu in da rastem tudi sam s klubom.« Zaveda se,  da manjka pika na i – t.j. naslov prvaka Evrolige. »V letu ali dveh nam bo tudi to uspelo,« samozavestno in hladnokrvno v svoji maniri zaključi Emir.