Članek
Objavljeno Sep 14, 2014
»Odlično mi je v Barceloni,« za uvod Emir Sulejmanović, s katerim smo se srečali po enem od treningov v športni dvorani Blaugrana. »Ničesar mi ne manjka, treniram in se borim za minute, vsakič pa se naučim nekaj novega,« nadaljuje, vmes naroči vodo, ki jo pijeva v katalonski senci. Na sonce je prevroče. Sulejmanović je lani zapustil Ljubljano, prepričevanje Uniona Olimpije ni zaleglo. Velik talent BiH košarke se je odločil. Za Barcelono!
»Ko te pokliče tak klub, je težko reči ne. Sprejel sem izziv in odšel naprej,« pravi Emir. Prvi dnevi so bili težki. Treba se je bilo znajti v novem okolju. »Tu se igra drugačna košarka, tudi trenira se drugače kot v Olimpiji,« pove Emir, ki se je spoprijel še z eno oviro – špansko ni znal. Hiter tečaj, vsak teden dvakrat, mu je dal tudi to znanje, danes mu španščina ni več španska vas. Na pomoč so mu priskočili tudi »balkanci«, ki so ga pričakali v ekipi.
S prvo sezono je zadovoljen, igral v ekipi Barcelona B, spoznal sistem in način igre. Danes vadi dvakrat dnevno. »Emir se dobro razvija, pazijo nanj in veliko upe polaganj nanj,« nam je že dan poprej dejal Boštjan Nachbar. Emirju te besed godijo, a na lovorikah ne želi zaspati. Ve, da mora delati in se dokazovati. Vesel je, ker je letošnjo sezono začel s prvo ekipo.
Upal je, da bo letos poleti lahko pomagal reprezentanci do 21 let, a se Finci ne dajo. »Želijo, da ne igram do 21. leta. Bom pač počakal,« se ne meni za odločnost severnjakov, kjer je branil kadetske barve. Zdaj bi rad igral za domovino svojih staršev – t.j. za BiH. »Treniral sem celo poletje, lepo mi je bilo z reprezentanco, krasno so me sprejeli. Pika na i pa je bil še dres Edina Džeke, ki sem ga dobil,« ne more prehvaliti svojih prijateljev iz košarkarskih vrst.
S ponosom gleda tudi na košarko v BiH. Ko ga vprašamo, komu gredo zasluge, da so se razmere tako poboljšale, pove na glas, da je to agilni generalni sekretar košarkarske zveze Harun Mahmutović. »Naredil je vsem da imamo dobre pogoje za delo, lahko smo mu hvaležni.« Vesel je, ker v Barci ni sam. Z njim je oče Nedžad, ki skrbi za sina, tudi kuha izvrstno, pohvali sin očetovo kuhinjo. »Vesel sem, ker ga imam in ker mi stoji ob strani. Podpre me, ko ne morem več sam ali pa ko mi zmanjka moči.«
V stiku pa je ostal tudi s prijatelji/soigralci iz Olimpijinih časov. Vesel je, ker sta se dobro v reprezentanci Slovenije znašla Alen Omić in Klemen Prepelič. Sam pa prisega na Mirzo Teletovića, ki ga občuduje še iz časov, ko je Mirza nosil dres Tau Ceramice. Da, to so bili neki drugi časi. Emir je letos Mirzo tudi spoznal, segla sta si roke. Po tem stisku pa je še bolj odločen, da bi rad šel po poti Mirze, sklene Suljo, kot ga kličejo tudi v Barceloni.
foto: supersport.ba
»Ko te pokliče tak klub, je težko reči ne. Sprejel sem izziv in odšel naprej,« pravi Emir. Prvi dnevi so bili težki. Treba se je bilo znajti v novem okolju. »Tu se igra drugačna košarka, tudi trenira se drugače kot v Olimpiji,« pove Emir, ki se je spoprijel še z eno oviro – špansko ni znal. Hiter tečaj, vsak teden dvakrat, mu je dal tudi to znanje, danes mu španščina ni več španska vas. Na pomoč so mu priskočili tudi »balkanci«, ki so ga pričakali v ekipi.
S prvo sezono je zadovoljen, igral v ekipi Barcelona B, spoznal sistem in način igre. Danes vadi dvakrat dnevno. »Emir se dobro razvija, pazijo nanj in veliko upe polaganj nanj,« nam je že dan poprej dejal Boštjan Nachbar. Emirju te besed godijo, a na lovorikah ne želi zaspati. Ve, da mora delati in se dokazovati. Vesel je, ker je letošnjo sezono začel s prvo ekipo.
Upal je, da bo letos poleti lahko pomagal reprezentanci do 21 let, a se Finci ne dajo. »Želijo, da ne igram do 21. leta. Bom pač počakal,« se ne meni za odločnost severnjakov, kjer je branil kadetske barve. Zdaj bi rad igral za domovino svojih staršev – t.j. za BiH. »Treniral sem celo poletje, lepo mi je bilo z reprezentanco, krasno so me sprejeli. Pika na i pa je bil še dres Edina Džeke, ki sem ga dobil,« ne more prehvaliti svojih prijateljev iz košarkarskih vrst.
S ponosom gleda tudi na košarko v BiH. Ko ga vprašamo, komu gredo zasluge, da so se razmere tako poboljšale, pove na glas, da je to agilni generalni sekretar košarkarske zveze Harun Mahmutović. »Naredil je vsem da imamo dobre pogoje za delo, lahko smo mu hvaležni.« Vesel je, ker v Barci ni sam. Z njim je oče Nedžad, ki skrbi za sina, tudi kuha izvrstno, pohvali sin očetovo kuhinjo. »Vesel sem, ker ga imam in ker mi stoji ob strani. Podpre me, ko ne morem več sam ali pa ko mi zmanjka moči.«
V stiku pa je ostal tudi s prijatelji/soigralci iz Olimpijinih časov. Vesel je, ker sta se dobro v reprezentanci Slovenije znašla Alen Omić in Klemen Prepelič. Sam pa prisega na Mirzo Teletovića, ki ga občuduje še iz časov, ko je Mirza nosil dres Tau Ceramice. Da, to so bili neki drugi časi. Emir je letos Mirzo tudi spoznal, segla sta si roke. Po tem stisku pa je še bolj odločen, da bi rad šel po poti Mirze, sklene Suljo, kot ga kličejo tudi v Barceloni.
foto: supersport.ba
#Evroliga
Sep 14, 2014