Na današnji dan se je rodil eden najboljših evropskih košarkarjev vseh časov in idol večine današnjih igralcev, Šibenčan Dražen Petrović. Življenje dvakratnega evropskega prvaka s Cibono se je že 28 let kasneje, mnogo prekmalu, končalo v prometni nesreči.

Dražen je Cibono izstrelil v vrh evropske košarke. foto: jutranji list

Kariero je nižji od vrstnikov in predvsem z nič večjim talentom od sivega povprečja pričel v domači Šibenki. Pri rosnih 18-ih letih je postal nesporni lider moštva, ki ga je popeljal do dveh final pokala Radivoja Koraća in celo do naslova državnega prvaka bivše Jugoslavije, a je le-to bilo nato Šibenčanom odvzeto za zeleno mizo. Preko Cibone, ki jo je dvakrat (1985 in 1986) popeljal na sam vrh evropske klubske košarke, se je - pred odhodom v Ligo NBA - podal na kratko epizodo v madridski Real. Ravno slednjemu je namreč v finalu Evrolige leta 1985 nasul neverjetnih 36 točk. Naslednje leto je za nameček razorožil še Žalgiris na čelu z legendarnim Arvydasom Sabonisom. V prvih dveh letih onkraj luže se ni znašel, roko na srce je imel pri Portlandu v Clydeu Drexlerju in Terryju Porterju strašno konkurenco na branilskih položajih. Sledila je selitev v New Jersey, kjer je v prvi polni sezoni eksplodiral in se izoblikoval v zvezdnika NBA lige. V sezoni 1991/92 in 1992/93 je v povprečju dosegal preko 20 točk, pri trojkah bil skoraj 45-odstotno uspešen in se nasploh izkazal kot eden najboljših strelcev z razdalje na svetu. Strm vzpon košarkarskega Mozarta je tragično prekinila smrt na avtocesti pri Ingolstadu, ko se je z dekletom z avtomobilom, namesto z letalom, vračal iz kvalifikacijskega turnirja za evropsko prvenstvo. Zadnjo tekmo je v Wroclavu odigral ravno proti slovenski reprezentanci. Dražen Petrović se je okitil s številnimi reprezentančnimi kolajnami - z velikih tekmovanj se jih je nabralo kar 7. Z Jugoslavijo je bil bronas na olimpijskih igrah leta 1984, štiri leta kasneje srebrn, v Barceloni pa s Hrvaško znova srebrn. Bron je prinesel s svetovnega prvenstva leta 1986, štiri leta kasneje pa je v Argentini postal svetovni prvak. 1987. je bil bronast na evropskem prvenstvu, dve leti kasneje pred domačimi navijači pa zlat.