Najtrofejneši slovenski trener Zmago Sagadin je v Skopju na klopi tamkajšnjega MZT-ja sedel le do 3. kola ABA Lige, nakar je makedonsko prestolnico po dogovoru z alfo in omego kluba Ivico Konevskim zapustil. "Že po mesecu ali dveh je prišlo do tega, da so oni želeli vse tekme zmagati, česar pa jaz ne prinašam. Povedal sem jim, da rabim 5 ali 6 mesecev, da iz tega novega tima naredim kolikor-toliko resno ekipo," Sagadin razloži ozadje celotne zgodbe, v intervjuju pa še o tem, kakšni so bili sprva cilji, ki jih je postavil skupaj z upravo, koliko besede je imel pri kadrovanju in kakšne načrte ima za prihodnost.

foto: abaliga.com

Kakšno je bilo ozadje vašega razhoda z MZT-jem po tistem domačem porazu v državnem prvenstvu z moštvom Feni Industrija? Kjerkoli sem doslej deloval, sem lastnikom in šefom - tudi 'gazdi' v MZT-ju Ivici Konevskemu - govoril, da kadarkoli jim moje delo ne bo všeč, naj pridejo do mene in v petih minutah se bomo razšli. Tako je tudi bilo - 'gazda' je prišel do mene hitro smo se sporazumno razšli. Predmet nesporazuma je bil, da kamorkoli pride Zmago Sagadin, tam nosi sistematično strokovno delo, red in disciplino ter vizijo oziroma neko strokovno politiko. Zmago Sagadin ne daje košev in jih ne brani, zato preko noči ne more prinesti zmag in tudi tu jih ni. Na voljo ste imeli - vsaj na videz - evidentno slabšo ekipo, saj so jo številni nosilci igre na čelu z Gečevskim, Čekovskim in Stojanovskim zapustili. MZT je ostal brez sedmih ali osmih vodilnih igralcev iz prejšnje sezone in se - zaradi pomanjkanja denarja - odločil za pomlajevanje in strokovnjaka za te mlade košarkarje. Ampak jasno - že po mesecu ali dveh je prišlo do tega, da so oni želeli vse tekme zmagati, česar pa jaz ne prinašam. Povedal sem jim, da rabim 5 ali 6 mesecev, da iz tega novega tima naredim kolikor-toliko resno ekipo. Kako je sploh sodelovati s klubsko upravo MZT-ja? Vemo, da so Zoranu Martiču v lanski sezoni podaljšali pogodbo, pa ga nato čez nekaj mesecev nepričakovano odpustili ... Vse vodi en človek - župan enega dela Skopja, t.j. občine Aerodrom. Župan te občine je 35-letni mlad fant, ki je tri leta v košarki in jasno, na žalost, vse ve in vleče poteze po svoje. To z neko kontinuiteto in resnostjo nima nobene zveze. Kakšne cilje ste si z vodstvom oziroma Konevskim ob sklenitvi sodelovanja sploh zadali? Skušal sem mu pojasniti, da mora začeti delovati na daljši rok. Ne da vsako leto zamenja dva trenerja in osem igralcev, ampak da napravimo neko kontinuiteto, da poiščemo mlade talente po Makedoniji, ki bi tako namesto v tujino prišli v MZT. Vsi interesantni košarkarji so v zadnjih dveh letih pobegnili v tujino - eden ali dva v Španijo, dva v Turčijo, eden v Grčijo in Bolgarijo. Vsak, ki v Makedoniji izstopa, pobegne v tujino. Ideja je bila vse to preusmeriti v Skopje in voditi konsistentno klubsko politiko, a za kaj takega ni bilo ne razumevanja ne potrpljenja. V takih razmerah nimam jaz tam česa iskati. Zame in za moje zdravstveno stanje je bolšje, da grem, kot da se mi tam meša. Koliko vpliva ste imeli na kadrovanje v poletnih mesecih in v kolikšni meri ste nato lahko uresničili svojo vizijo? Pripeljal sem organizatorja igre Cincadzeja, ki se je na žalost poškodoval in zaradi tega smo tudi izgubljali tekme. Bil je naš glavni igralec in edini z neko resno številko v pogodbi. Pripeljal sem še mladega Američana Demuyncka in podaljšal pogodbo z Lučićem, ki je pristal, da ostane za manjši denar. Pripeljal sem tudi mladega Kanadčana Klassna ter na pomoč poklical Morovića, ki mi je za določen čas prišel pomagat, saj sem videl, da smo na organizatorju igre tanki. Ostali igralci so bili tam že prej in na večji del moštva nisem imel vpliva. Teoretično je bilo dogovorjeno, da naredimo nek zasuk, zato je bila z mano tudi sklenjena 2-letna pogodba, vendar v praksi te pripravljenosti 'gazda', ki o vsem odloča, ni imel in mislim, da je bilo za njega in zame bolje, da smo se razšli zdaj, kot pa da se mučimo leto ali dve. Kakšne načrte imate za prihodnost? Po epizodi v Heliosu ste dejali, da se v slovensko košarko ne boste več vračali ... V tem trenutku nisem pripravljen delati nikjer. Čez mesec ali dva, ko si bom odpočil od tega sr****, me lahko pokličete in vam bom povedal, ali se bom še bavil s tem poslom ali bom odšel v pokoj.