V Nemčiji si kar nekaj naših košarkarjev služi kruh. Med njimi je tudi Emanuel Richter (192 cm, 1986), ki smo ga našli v prvi regionalni ligi - četrti po kakovosti v državi.

Emanuel Richter (Foto: noerdlinger-basketball.de)

Očetove besede »Posrednik Domen Janežič mi je povedal, da trener Giantsov Mario Matić išče branilca. Po štiridnevni preizkušnji so mu ponudili pogodbo, na voljo sem imel dva tedna, da se odločim,« Emanuel opiše, kako so ga Nemci našli. Da gre na tuje, so odločile očetove besede. »Rekel je, da take priložnosti ne smem izpustiti.« Na tuje ga je vleklo tudi zato, ker je bil nezadovoljen po zadnji sezoni v Portorožu ter želja po dokazovanju. »Ne igranje,ampak imam tudi opcije po koncu kariere,« Richter pove, kaj so dobre plati dela v Nemčiji. Ne skriva pa, da želi do dobrih rezultatov. Klub pa cilja, da se hitro vrne rang višje, kjer je bil pred nesrečnim izpadom. Premagali so tudi Bayern: Pet tujcev Za igralce je poskrbljeno, klub plačuje stanovanje, dobil je tudi avto. Plača je redna, z njo je Emanuel zadovoljen. Uči se tudi nemško, za nameček pa še asistira glavnemu trenerju tretje ekipe Nördlingena, ki tekmuje v 8. nemški ligi. »Podoben status imajo vsi tujci. Moram povedati, da je klub zelo organiziran. Za vsako stvar je poskrbljeno, tako kot je treba. Ne poznam razmer v drugih klubov iz istega ranga, a sem prepričan, da smo med najboljšimi!« Moštvo premore pet tujcev – poleg Richterja je tu še njegov rojak Jan Petrovčič ter Američan Jordan Talbert, Španec Luis Garcia Morato in Latvijec Daividas Baika. »Vedel sem, da je dober igralec. Spoznal sem ga lani v Portorožu. Moj dober prijatelj je, zato sem tudi sam posredoval pri njegovem prihodu,« Richter razkrije, kako je dobil rojaka v ekipo. Izvrstna statistika »Moja vloga je, da umirjam in organiziram igro. Imam določeno strelsko vlogo. Tu igram na poziciji organizatorja igre ter branilca,« pove, kakšne naloge ima v moštvu, ki je na 1. mestu prvenstvene lestvice. »Smo mlado in nesebično moštvo. Vsak igralec je pomemben. Poleg tujcev  imamo tudi dva zelo kvalitetna Nemca,« razkrije nekdanji igralec Portoroža, ki pa se lahko danes pohvali z zavidljivo statistiko – 34.3 minute na tekmo, 16.9 točke, 3.6 skoka in 4.1 podaja. Ni indijanska liga »Verjamem, da nekdo pomisli, da gram v indijanski ligi. Tudi sam sem tako mislil, a to ni res! V našem tekmovanju je vsaj pet zelo kvalitetnih in organiziranih klubov (tudi druga ekipa Bayerna). Košarka je po kvalitet nekje vmes med Ligo Telemach in 2. SKL,« še izvemo. Treningi so enkrat na dan, jutranji termini so namenjeni vadbi v fitnesu. Ekipo vodi Mario Matić, ki je igral v Bayreuthu. »Zelo dobro vodi tekme,« pohvali Emanuel trenerja. Hvaležen Mahkovicu V Nemčiji mu je lepo, pogreša pa družino, najboljše prijatelje in Jadransko morje. Poleg Jana Petrovčiča je v Nördlingu srečal tudi slovensko družino z dolenjskimi koreninami. »Redno hodijo na naše tekme!«  Na tekmo se zbere okoli 800 gledalcev, na zadnji domači pa jih je bilo kar 1045, vsi ti pa so tudi plačali vstopnino. Košarkarji so v mestu cenjeni in spoštovani, zato avtogrami na ulici ali pa na blagajni trgovine niso redkost. Richter je sinoči spremljal tudi tekmo Olimpije in Bayerna, ki sta se pomerila na Bavarskem. »Hvala Blažu Mahkovicu za vstopnice!« še doda Richter, ki pozorno spremlja, kaj se dogaja v primorskih klubih (Portorož, Koper, Ajdovščina).