Krka se je v soboto razveselila nove lovorike, 13. v svoji zgodovini ter drugega pokalnega naslova. Eden od junakov dolenjske zmage je bil zagotovo 20-letni Erjon Kastrati – zadel je dve zelo pomembni trojki – za 57:57 in 62:59. [caption id="attachment_9575" align="aligncenter" width="620" class=" "] Erjon Kastrati (Foto: Abaliga.com)[/caption] Pokal je vaš, zato iskrene čestitke! »Hvala. Celoten turnir je bil super, izšlo se je po naših željah in ciljih.« Potrebno je bilo trikrat zmagati. »Prva tekma proti Kolpi je bila posebna, saj smo igrali proti ekipi, katere fante dobro poznamo, saj včasih z nami trenirajo.« Tajfun in Zlatorog pa sta bila vaša dolžnika iz Lige Telemach. »Bili smo favoriti, a smo na koncu proti Tajfunu tekmo rešili v zadnjem napadu. Rešil nas je Malcolm Armstead, ki z nami zaradi težav s kolenom sploh ni vadil z nami. Ni bilo jasno, ali bo sploh igral. A je vnovič našel moči in odločil tekmo.« V finalu ste dve pomembni trojki dodali kar vi. »Dobil sem minutažo, vesel sem, ker se mi zaupa. Še bolj pa sem srečen, da smo postali prvaki!« Ste vedeli, da boste imeli v finalu tako pomembno vlogo? »Sem. Trener Aleksandar Džikić me je poklical na sestanek in me vprašal, ali sem pripravljen, da imam večjo minutažo. Potrdil sem, dejal pa je, da bom dobil priložnost.« Kako igralci razumete take sestanke s šefom, kar trener Džikić je? »Trener Džikić je zelo komunikativen trener, veliko govorimo. To je dobro. Moja naloga je, da udejanim tisto, kar se od mene pričakuje.« Roka se vam ni zatresla dokazali ste, da ste bili pripravljeni. »Lepše ni moglo biti. Oba meta sta bila dokaj odprta, vsakič pa me je našel Armstead. Bil sem pripravljen, zadel sem.« Kakšni pa so bili občutki po koncu? »Vrhunski!« Zakaj? »Ker smo prava ekipa! To šteje! Vsi imamo izkušene košarkarje, kot so Jasmin Hukić, Nebojša Joksimovič in Chris Booker. Mladi pa smo tu, da jim sledimo. Hukić je pravi kapetan, pomaga na vsakem koraku. Tak je tudi Booker, sta velik dar za to našo ekipo, predvsem pa vir nasvetov in izkušenj za vse nas, okoli njiju. Lahko smo veseli, ker ju imamo.« Zlatorog je v tretji četrtini povedel 44:53. »Strahu, da bi izgubili, ni bilo. Tudi trener Džikić ni delal panike. Bili smo dobro pripravljeni, vemo pa vsi dobro, da je košarka igra preobratov.« Trener Džikić je znan po tem, da včasih ne vzame minute odmora, saj želi, da zagato na parketu košarkarji rešijo sami. »Trener Džikić najboljše ve, kaj je dobro in prav.« Je bilo kaj časa za veselje in slavje? »Malce smo proslavili, a saj veste, sezona še traja, v sredo nas čaka nova tekma.« Pester ritem imate. »Drži, ampak mi smo profesionalci, tu smo zato, da igramo košarko.« Vam to uspeva v Novem mestu. »Kjer mi je zelo lepo. Novo mesto je pravo košarkarsko mesto. Imamo pa srečo, ker je Aleksandar Džikić naš trener.« [caption id="attachment_1262" align="aligncenter" width="628"] Erjon in izkušeni Nebojša Joksimovič (foto: Drago Perko/kosarka.si)[/caption] Zakaj je to sreča? »Ker je dober trener, a tudi zahteven trener. A vsi dobro vemo, da je to zato, ker nam hoče dobro.« Prav mladi včasih na odigrate, kot zmorete in znate. »Zavedamo se, da smo dobili v Ligi Telemach precej priložnosti, a teh nismo dobro izkoristili. A trener Džikić vztraja z nami. Ob tem smo imeli še precej težav s poškodbami. Pa še vsi se tako »palijo« na nas. Saj drugače ne more biti. Krka je državni, pokalni in superpokalni prvak.« Zgodi se, da vas trener Džikić okrca kar med tekmo pred polno dvorano. »Zgodi se. Vem, da mi hoče dobro.« Kako mu najlažje stopite na živec? »Da ne igram obrambe.« Kako vam to uspe? »To se dogaja, ko ne prevzamem ali pa me prebijejo. Pa tudi takrat, ko gre kak igralec gre v smer, na katero so me opozarjali, pa to pozabim.« Še danes menite, da je bila selitev v Novo mesto prava odločitev? »Seveda! Ko sem končal v Olimpiji, sem bil odločen, da vztrajam v košarki naprej. Obilo sem vložil v to, zato bi bilo nesmiselno, da bi končal.« Kako vas je našla Krka? »Poklical me je Aleksander Sekulič. Sedaj sem tu, pred mano pa še v vsaj dve leti igranja v Novem mestu, kolikor imam še pogodbe.« Prihajate s Kosova. Od kod točno? »Iz Prištine.« Slišal sem, da je na Kosovu nogomet popularnejši kot košarka. »To drži, a sam sem se pri 11-ih odločil za košarko. Saj dileme ni bilo. Opazil me je učitelj športne vzgoje, ki je menil, da bi lahko postal uspešen košarkar. Bil sem najvišji v razredu.« Po treh letih ste bili že v Sloveniji. »Po eni od tekem v Makedoniji je do mene prišel Dragan Janjić (skavt Uniona Olimpije; op.a.). Povabil me je za teden dni v Ljubljano na preizkušnjo. Zadovoljil sem in ostal.« Kako pa je družina to sprejela? 14 let vam je bilo, pa ste šli v svet. »Vedno so me podpirali pri mojih odločitvah. Tudi tokrat je bilo tako. Zdaj vem, da jima je bilo težko, a odločitev je bila prava.« Družina živi v Prištini? S čim se ukvarjajo? »Imam brata, ki je študent arhitekture, oče je nevrokirurg, mati pa dela na fakulteti za biokemijo. Vsak dan smo v stiku. Ker imam sam bolj malo časa, pridejo dvakrat na leto v Slovenijo.« So veseli, ker ste spet sedli v šolske klopi? »So, a so mi dali jasno vedeti, da podpirajo vsako močjo odločitev. Drži pa, da opravljam izpite na tehnični gimnaziji.« Tekoče govorite slovensko. »Navadil sem se. Sprva je bilo nekaj težav, a so mi bili pri tem v veliko pomoč soigralci.« Katere so bile prve besede, ki ste jih obvladali? »Kletvice (smeh). Potem pa pozdrave dober dan, adijo.« Kakšno mnenje imajo na Kosovem o Sloveniji? »Izredno dobro! To je evropska unija, zato jo zelo cenijo.« Vas kdaj kdo pokliče iz domovine, da bi mu pomagali v Slovenijo? »Večkrat, a je težko kaj narediti. Prebivalci s Kosova rabijo vize za prihod v Slovenijo.« Kosovu se pišejo boljši košarkarski časi. »Počakati bo treba na odločitev Fibe. V primeru, da Fiba prizna Kosovo, potem se bodo za mlade s Kosova odprle številne možnosti. Dobili bodo priliko, da se izkažejo na tujem.« Potem bo formirana tudi reprezentanca, ki bo igrala uradne tekme. Z Erjonom? »Ne vem, rad bi pomagal, a sem igral že za Slovenijo v ekipi U20. Bo treba videti, ali je sploh mogoče.« Niso redki, ki menijo, da bi ob boljši fizični pripravljenosti bili celo prvi igralec s Kosova, ki bo zaigral v Ligi NBA. »To so moje sanje, a bo treba prej še kaj narediti s Krko, potem pa v Evropi.«