Leon Dronjak je po rodu z Dolenjske, igral je za Krko, bilo je tudi član Janč Prit, potem pa odšel v Nemčijo. V tej sezoni je imel precej smole, poškodba mu je vzela minute in priložnost. Kljub temu pa je za njim dobra izkušnja, pa tudi delodajalci ga niso pustili na cedilu, poskrbeli so za njegovo okrevanje. Že druga sezona »Na tuje sem odšel predlani, torej za sezono 2013/2014. Pomagali so mi prijatelji iz kroga košarke in pa na koncu moj zdajšnji agent. Našli so me preko interneta in povezave preko agenta. Vse skupaj je to moja druga sezona izven Slovenije, prvo sezono sem odlično odigral v dresu Bodfelda Basketsa iz mesta Elbingerode, nakar sem se odpravil v zdajšnji klub Aschersleben Tigers,« uvodoma pove Leon, ki se je rodil leta 1991, danes pa meri 191 centimetrov. Njegovi tigri so člani 1.Regionalliga, ki je pa po njegovih izkušnjah in tudi besedah nekaterih trenerjev zmes med našo 1. in 2. ligo. Številni tujci »Letos smo osvojili končno 3. mesto (z zmago več bi bili na poti v Pro B ligo). Ambicije v klubu so vsako leto visoke, lani so bili 4., letos 3. Trener je Michael Opitz, ki ima že dvajsetletne izkušnje v Nemčiji s trenerstvom. Tujcev je kot v vsaki ekipi v tej ligi dosti. Letos smo poleg mene imeli še enega Slovenca Ljubišo Markovića, med drugim pa smo imeli še igralce iz Danske, Bolgarije in Amerike. Igram na poziciji enke in dvojke, odvisno od tega kaj trener od mene zahteva,« Leon razkriva svoje izkušnje. Uči se nemščine Priznava, da so ga v obeh klubih sprejeli zelo lepo. Jezika še ne obvlada, je pa na dobri poti, da osvoji nemščino. »Tudi Nemci sami zelo cenijo, če se trudiš govoriti njihov jezik. Na takšen način jim tudi pokažeš neke vrste spoštovanja,« se zaveda, da s tem kaže spoštovanje do domačinov. Pove tudi, da so cene v Nemčiji primerljive z našimi cenami. »Razlika je, ko greš ven nekaj pojesti ali popit. Cena kave recimo, se giblje med 2.5 - 4.5 evra,« pristavi Leon, ki je imel v tej sezoni precej smole. Dan pred začetkom sezone »Zelo dobro sem se ujel s trenerjem, soigralci predvsem v predsezoni, kjer smo suvereno zmagovali tudi višjeligaše, nakar sem se dan pred prvo uradno tekmo poškodoval. Strgal sem si Ahilovo tetivo. S klubom smo se usedli in pogovorili in se na koncu odločili, da ostanem tukaj, delam terapije in se postopoma vračam v formo. V zadnjem tednu sem se že priključil polnim treningom in dobil zeleno luč fizioterapevtke, da začnem s polnimi treningi. Zelo so mi pomagali pri vsem in zaradi tega sem jim zelo hvaležen. Za mojo plačo je poskrbelo zavarovanje, seveda pa sem imel tudi stanovanje in hrano,« Leon ne skriva hvaležnosti do kluba. Navijač Krke Leon spremlja dogajanje v Sloveniji. »Moji prvi koraki so bili narejeni v KK Krka, zato navijam za njih in jim želim, da osvojijo še enkrat državno prvenstvo. V vsakem primeru bo zanimivo,« ne skriva Leon simpatij do svojega matičnega kluba. Pravi, da pogreša Novo mesto in prijatelje (njegov najboljši prijatelj Matej Franko igra v Franciji), s katerimi je stiku s pomočjo družbenih omrežij. V Slovenijo ga v tem letu še ni bilo, namerava pa v domače kraje poleti letos. Rad bi ostal Pa cilji za prihodnja leta? »Nameravam ostati v Nemčiji. A v košarki je tako, da nikoli ne veš, kaj bo. Država je urejena, ljudje so prijetni in pa najpomembnejše, ne rabiš se bati za plačo in ostale stvari,« še doda Leon, predno se poslovimo.