V tokratni petkovi zgodbi iz Lige Telemach smo gostili trenerja Rogaške Damjana Novakovića, ki je z dvema zmagama in porazom začel letošnjo Ligo za prvaka. Spregovorili smo o kakovostni razliki med Ligo Telemach in ABA Ligo, o tem, kakšni občutki ga prevevajo, ko mu nasproti stoji Tajfun, v katerem je igral in treniral, Novaković pa je še razložil, kako poteka njegov "skavting" tujih košarkarjev, s katerimi je že večkrat zadel v polno.

foto: kosarkarskiklub-rogaska.si

Ostaniva za začetek pri zadnji tekmi v Novem mestu, kjer ste se povsem dostojno upirali favorizirani Krki. Navkljub porazu morate biti s strartom v Ligo za prvaka zadovoljni, mar ne? Če v obzir vzamemo vse tri tekme, smo zagotovo zadovoljni. Zmagali smo v Laškem, kar denimo Olimpiji ni uspelo, doma smo dobili težko tekmo s Tajfunom in zdaj nudili korekten odpor Krki. Čeprav smo igrali povprečno, za kar je vprašanje, če je to posledica našega slabega dne ali Krkine obrambe. Če Rogaška želi zmagati v Novem mestu, tega ne more storiti s povprečno formo, ampak mora pograbiti vsako priložnost, ki ji je ponujena. Le na ta način je mogoče v tej fazi prvenstva Krko presenetiti v gosteh. Dolgega premora ne boste imeli, saj vas že v naslednjem kolu čaka gostovanje v Ljubljani. Kakšna se vam zdi kvalitetna razlika med udeležencem ABA Lige in preostalo konkurenco - je vse večja, manjša ali stagnira? Mislim, da je letos razlika manjša kot poprej. Bistvo je, da je bila jadranska liga letos slabša, saj je v njej manj denarja in boljši košarkarji odhajajo v bogatejše sredine. Po drugi strani se je kar nekaj izkušenih posameznikov vrnilo v slovenske ekipe na nivo Lige Telemach in s tem so okrepili te klube. Tako se je po dolgem času zgodilo, da po treh kolih lige za prvaka ni neporažene ekipe.

foto: KZS

Določenim ciljem ste z uvrstitvijo v Ligo za prvaka že zadostili, toda zdaj - po dobrem uvodu - se vam odpirajo nove možnosti, kajne? Ko prideš v Ligo za prvaka, si uvrščen v četrtfinale in kdorkoli trdi, da je s tem zadostil vsem ciljem, mu jaz ne verjamem najbolj. Naslednja faza je borba za čim boljše izhodišče pred polfinalom - če bo mogoče, si bomo skušali zagotoviti mesto, ki prinaša prednost domačega igrišča v četrtfinalni seriji. Sicer le-to v Sloveniji ni taka prednost kot morda drugje, a določeno prednost vseeno prinaša. V svojih vrstah imate serijskega strelskega kralja Lige Telemach Sandija Čebularja, brez katerega bi bilo verjetno precej težje.  Vsak ima svojo nalogo. Sandi je naša prva napadalna opcija na branilskih položajih. Sicer v košarki še nihče tekme ni dobil sam, tako je tudi on ne more. Pričakovali smo, da bomo v tej fazi prvenstva v najboljši formi, a temu ni tako. Pri sestavljanju ekipe nismo računali, da bo Matic Grušovnik že v prvi svoji sezoni veliko igral, temveč da bo to Mitja Nikolić, ki pa je potem odšel na Češko. Čakali smo in čakali in se šele pred nekaj tedni okrepili z Vladimirjem Matićem. To je bilo ceneje, po drugi strani pa so Grušovnik in ostali dobili priložnost. Menjava Dražena Bubnića za Mijovića je bila posledica hude poškodbe slednjega. Želim dejati, da smo lahko še zelo nevarni, v kolikor se nam bo uspelo še nekoliko povezati in napredovati. Če bo prišlo do smole s poškodbami, pa gre lahko vse skupaj tudi navzdol. Dolga leta ste kot igralec in trener delovali v Tajfunu. Ste kaj vraževerni, ko mu zdaj stojite nasproti? Če verjamete ali ne - morda so pred tekmo občutki drugačni, a ko se ta začne, je na igrišču deseterica igralcev in ena žoga. Takrat ne razmišljam, kdo je na drugi strani. Zame je to povsem normalno, vedno želim zmagati in tako je tudi proti njim. Želja ni nič večja niti manjša. So na vaš naslov v zadnjih letih prišle kakšne mamljive ponudbe iz tujine? Ponudbe urejajo agenti. So bile določene možnosti, a nobena ni bila tako mamljiva, da bi zapustil Slovenijo. Če se bo pojavilo kaj takega, sem v vsakem trenutku pripravljen.

Zadnja tekma Novakovića. foto: sentjur.net

Kakšen pa je vaš princip pri novačenju tujih košarkarjev, kjer ste že večkrat zadeli v polno? Potrebuješ pomočnika, veliko dela, veliko pregledovanja posnetkov, kontaktov v tujini, ki ti priskrbijo informacije, ki na posnetkih niso vidne. Tako poskusiš priti do mentalnega stanja košarkarja. Z ameriškimi košarkarji je največji problem v tem, da jim po končani študentski karieri ni nič jasnega. Ne vedo, za kolikšen denar bi sploh igrali in potem njihovi menadžerji sanjajo o neverjetnih številkah. Ko se januarja nato spomnijo, da nimajo še ničesar, pa so potem pripravljeni priti skorajda za nič. Januarja pripeljati igralca naravnost iz NCAA lige je zelo tvegano, praktično nemogoče in v tem primeru raje vzamem manj kvalitetnega posameznika, ki je pripravljen priti 15. avgusta. V preteklosti je bilo nekaj igralcev, ki so, kot denimo Travis Nelson (Novaković ga je pripeljal v Šentjur, op. a.), odigrali sezono v Angliji, pa se potem priključili tej "pravi" košarki. Tudi Chester Mason (igral za Novakovića pri Zlatorogu v sezoni 2007/08, op. a.) je za dva meseca obsedel pri Fenerbahčeju, prišel sem, eksplodiral in se razvijal naprej. Večkrat odloča prvi vtis - posnetki, statistika, ... Ko pa igralca dobiš, se moraš z njim ukvarjati dan in noč, še posebej z Američani. Kot igralec ste bili izjemen strelec, nekoč tudi najboljši v prvi slovenski ligi. Vas še zasrbijo roke, še kdaj kaj odigrate ali vržete na obroč? Vsak ponedeljek se dobimo na rekreaciji in odigramo kar ostro. Če je le možno, trikrat ali štirikrat letno odigram veteranski turnir, v kolikor imam prost konec tedna. Še vedno me veseli igranje košarke in druženje z ostalimi prijatelji, s katerimi smo prej igrali.