V zadnjem času je vroča tema pogovorov spor med ustanoviteljem in upravljavcem Jadranske lige, podjetjem Sidro d.o.o., in Mednarodno košarkarsko zvezo FIBA. Slednja Jadranske lige ne priznava in preko nacionalnih zvez s področja, kjer se organizira Jadranska liga (ABA), pričenja z aktivnostmi za organizacijo regionalnega tekmovanja. Istočasno pa vsem nacionalnim zvezam grozi s suspenzom članskih reprezentanc v primeru, da bi njihovi klubi tudi v prihodnji sezoni nastopali v Jadranski ligi.

O tej problematiki je bilo že veliko napisanega, vendar praktično ničesar s pravnega vidika. V nadaljevanju prispevka skušam na kratko in čim bolj laično predstaviti ključna pravna vprašanja tega spora. Obenem opozarjam, da mi niso poznani vsi dokumenti, kar lahko v veliki meri vpliva na zaključke, narejene v prispevku. STATUS MEDNARODNIH IN NACIONALNIH ŠPORTNIH ZVEZ Evropski model organizacije športa je piramidni model, v katerem klubi predstavljajo osnovo piramide, nad klubi so nacionalne panožne zveze (klubi so njihovi člani), na vrhu piramide pa so mednarodne panožne organizacije (nacionalne so njihove članice). Mednarodne panožne organizacije sprejemajo pravila, športna in tudi komercialna, ki se jih morajo nacionalne zveze držati. Slednje pa pomeni, da se jih morajo držati tudi člani nacionalnih zvez, torej klubi. Mednarodne in nacionalne športne zveze dejansko imajo monopole v določenem športu in nad svojimi člani (klubi, športniki, strokovni delavci itd.), istočasno pa so odvisne od njihovih aktivnosti oziroma storitev. Člani mednarodnih oziroma nacionalnih športnih zvez nimajo druge možnosti kot da sprejmejo predpise, ki jih nalagajo posamezne zveze, bodisi pogodbeno ali na podlagi predpisov teh zvez. Enako velja za FIBA-o in KZS. ABA ni zveza, temveč družba, sedaj tudi v pretežni klubski lasti (v kolikor bi bila v lasti nacionalnih zvez s področja nekdanje države, bi lahko govorili tudi o zvezi), ki organizira tekmovanje, imenovano Jadranska liga. So mednarodne in nacionalne športne zveze podvržene nacionalni zakonodaji oziroma zakonodaji EU? V kolikor takšni športni subjekti opravljajo ekonomsko dejavnost, so podvrženi nacionalnemu pravu oziroma pravu EU, brez izjeme. Tako FIBA, kakor tudi ULEB in ABA nedvomno opravljajo ekonomsko dejavnost, saj prodajajo sponzorstva za lastne produkte, prodajajo televizijske pravice, vstopnice za njihove dogodke in opravljajo še druge ekonomske dejavnosti. Slednje nedvomno pomeni, da so zavezani vsem pravnim normam kot ostali gospodarski subjekti na trgu EU. Konkurenčna politika EU je torej močno orodje v rokah športnikov in drugih deležnikov, s katerim lahko omejijo regulatorno moč športnih zvez. Namen konkurenčne politike EU je zaščita poštene konkurence na trgu s prepovedjo ravnanja kot so kartelni in drugi protikonkurenčni dogovori ter zloraba prevladujočega položaja na trgu (na podlagi Pogodbe o delovanju EU (PDEU)). Čeprav morajo biti pravila športnih organizacij v skladu s konkurenčnim pravom EU, ni nujno, da jih slednje popolnoma omejuje. Potrebno je namreč uporabiti test sorazmernosti: športno pravilo, ki omejuje svobodo športnih subjektov (športnikov, klubov, strokovnih sodelavcev ipd.) ne bo veljalo za protikonkurenčno, vsaj dokler so te omejitve neločljivo povezane z in sorazmerne glede na legitimni cilj (v povezavi z organizacijo in ustreznim ravnanjem v športu). V kolikor pa omejevalni učinki, ki jih povzroči določeno pravilo, presegajo kar je v razumni meri potrebno oziroma sorazmerno, predstavljajo kršitev prepovedi protikonkurenčnih dogovorov in/ali zlorabe prevladujočega položaja.

Se bo v prihodnji sezoni sploh lahko kdo veselil naslova prvaka ABA lige? (foto: aba liga)

GROŽNJA FIBA-e FIBA je pred časom pozvala vodstvo ABA naj jim predloži svoj statut in pravilnike, na podlagi katerih izvajajo tekmovanje. Kasneje pa je ABA-o pozvala še k predložitvi soglasja vseh nacionalnih košarkarskih zvez, katerih klubi igrajo v Jadranski ligi, da se strinjajo z izvedbo tega tekmovanja kot doslej (isti organizator, torej družba Sidro d.o.o.). V kolikor FIBA ne bi pridobila soglasja vseh nacionalnih košarkarskih zvez, Jadranske lige no bo priznala. Obenem je FIBA zagrozila, da bo v primeru, če Jadranske lige ne bi priznala, udeležbo klubov sankcionirala tako, da bo suspendirala članske reprezentance držav, katerih klubi bi nastopali v Jadranski ligi. PRAVILA FIBA-e Pravila FIBA-e določajo, da mora biti tekmovanje, ki se organizira na področju več nacionalnih zvez, potrjeno s strani vseh nacionalnih zvez. Poleg navedenega pa mora biti vsakršno tekmovanje, ki želi pridobiti potrditev FIBA-e, v skladu z vsemu pravili FIBA-e. Priznanje tekmovanja s strani FIBA-e je torej odvisno od popolnega upoštevanja pravil mednarodne košarkarske zveze in od priznanja nacionalnih košarkarskih zvez (oboje ima pravno podlago v pravilnikih FIBA-e). PRAVNA VZDRŽNOST FIBA-ine GROŽNJE Vprašanje, ki se v tem primeru postavlja, je, ali je kazen izključitve oziroma prepovedi nastopanja “reprezentanci” države, katere klubi nastopajo v ligi, sorazmerna pri doseganju kakršnegakoli legitimnega cilja (morebitna kršitev čl. 101 in 102 PDEU). Takšna odločitev, ki jo sprejme FIBA, dejansko predstavlja odločitev združenja zvez družb v smislu pomena 101. člena 101(1) TFEU. Po svoji naravi takšna odločitev o suspenzu reprezentance lahko predstavlja omejevanje konkurence, saj postavlja praktično nepremostljive ovire vstopu in širjenju trga za organizacijo regionalnih košarkarskih tekmovanj. Slednje neposredno in očitno vpliva na interese klubov in tudi gledalcev, športnih navijačev. FIBA in njene članice imajo položaj kolektivne prevlade, ki predstavlja skoraj popoln monopol na trgu za organizacijo mednarodnih košarkarskih dogodkov in tekmovanj. Pravila FIBA-e o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice do organizacije košarkarskega dogodka oziroma tekmovanja pravzaprav preprečujejo oziroma močno ovirajo učinkovito konkurenco na trgu organizacije mednarodnih košarkarskih dogodkov. Omejitev seveda ni neposredna, temveč se pokaže kot npr. prepoved nastopa za reprezentanco. Klubi bi se načeloma lahko prosto odločali, v katerem tekmovanju poleg nacionalnega bodo nastopali. Nesporno je, da lahko mednarodna športna zveza kot je FIBA legitimno promovira šport, ki ga vodi in nadzira. V tem smislu se lahko FIBA sklicuje na varovanje integritete in objektivnosti tekmovanj, da bi upravičila svojo odločitev, ker ne podpira tekem, ki jih organizira Icederby International. Zgolj nastop v neodobrenem tekmovanju ne more predstavljati grožnje integriteti košarke, ki bi upravičevala suspenz reprezentance. Zelo podoben primer je primer FIA, v katerem “je bila Evropska komisija soočena s podobnimi pravili, ki so jih vsebovali mnogi predpisi Mednarodne avtomobilske zveze (FIA). Mednarodni športni kodeks FIA je predpisoval, da noben lastnik licence ne more sodelovati na mednarodnih dogodkih Formule ena, ki niso del koledarja FIA. Vsak, ki ne bi spoštoval te določbe, bi izgubil svojo licenco in bil posledično izključen iz vsakega dogodka, organiziranega pod okriljem FIA. To in druga omejevalna pravila so komisijo spodbudila k predhodni oceni, da je FIA “uporabljala svojo regulatorno moč za onemogočenje organizacije dirk, ki so predstavljale konkurenco dogodkom, ki jih je promoviral ali organiziral FIA (tj. Dogodki, iz katerih je imel FIA poslovno korist. Komisija je na primer zaključila s poravnavo s FIA, katere bistveni element je bila določba, da FIA moštvom in lastnikom dirkališč ne more več preprečiti udeležbe in organizacije drugih dirk pod pogojem, da izpolnjujejo ustrezne varnostne standarde” . ZAKLJUČEK Na prvi pogled bi bilo mogoče zaključiti, da grožnja FIBA-e s suspenzom reprezentance predstavlja “nezakonito” grožnjo, oziroma, da bi bil morebitni suspenz nezakonit. Kaj bi takšen razplet pomenil za npr. VTB ligo, je težko napovedati, vendar je gotovo, da bi/bo tudi v primeru VTB lige FIBA iskala soglasje nacionalnih zvez, katerih klubi nastopajo v tej ligi. Dokončni odgovor na to vprašanje bodo dali prihodnji meseci, ko bo postalo jasno, kakšen naj bi bil koncept nove lige. Pretehtati bo potrebno, ali bodo mogoče prikrajšani gledalci ali klubi. Ključnega pomena pri presojanju sorazmernosti morebitnega takšnega ukrepa bo ravno položaj klubov, gledalcev ter potencialno partnerjev lige (sponzorjev, medijskih hiš itd.). Najverjetneje se koncept same lige ne bo kaj dosti spremenil, kar pomeni, da nova liga ne bo spreminjala koncepta oziroma urnika tekmovanj. Ni tudi pričakovati, da bi se novoustanovljena liga odpovedala možnosti, da se ravno preko nje klubi lahko uvrstijo v višji rang evropskega košarkarskega tekmovanja v korist nacionalnih lig. Če bi namreč prišlo do tega, bi imela takšna liga le prestižni in ne tekmovalni pomen. Načeloma ni nikakršnih ovir, da Jadranska liga ne bi obstajala vzporedno z novoustanovljeno ligo, vendar se je potrebno zavedati dejstva, da je ravno FIBA tista, ki določa letni koledar tekem. Slednje pa pomeni, da lahko tekme razporedi na način, da efektivno onemogoči udeležbo klubov v vzporednem regionalnem tekmovanju in to povsem legitimno. Vendar pa je poleg navedenega potrebno upoštevati dejstvo, da ima vsaka organizacija tolikšno moč, kolikor ugodnosti nudi svojim članom, finančne ali tekmovalne. V tem pogledu dosedanji koncept Jadranske lige za klube ni predstavljal neposredne finančne koristi (klubi nimajo stroškov z organizacijo tekem) v obliki nagrad (za zmagovalca, najboljšega novinca itd.). Seveda so klubi dobili dodatno izpostavljenost v regiji, vendar bodo enako izpostavljenost dobili tudi z novo ligo. Bistvena prednost Jadranske lige je uvrstitev v tekmovanji Eurocup in Euroligo, kar ji omogoča članstvo v ULEB-u. To pa je tudi največji magnet za klube. Zavedati se je namreč potrebno, da evropsko klubsko košarkarsko “politiko” krojijo največji ter najbogatejši klubi in ne katerakoli izmed zvez. Bistveno za novo regionalno ligo bo torej katere klube bo uspela zvabiti pod svoje okrilje (isto velja za morebitno novo “Euroligo” pod okriljem FIBA-e). Verjetno pa ni napačno zaključiti, da bosta v tem primeru bistveno vlogo odigrala denar, ki bo na razpolago klubom, in možnost uvrstitve v evropska tekmovanja. FIBA si je na nek način kupila leto dni časa, da vzpostavi morebitno novo evropsko ligo ter uredi način napredovanja vanjo, saj so mesta za tekmovanji Eurocup in Euroligo, ki so tja vodila preko Jadranske lige, že oddana in bodo torej klubi v teh tekmovanjih naslednje leto igrali ne glede na to za katero regionalno ligo se bodo letos odločili.

Tako Olimpija kot Krka podpirata Jadransko ligo!  (foto: aba liga)

Oba slovenska redna udeleženca Jadranske lige, KK Union Olimpija in KK Krka, sta podprla obstoječo ligo in izrazila dvom oziroma nestrinjanje z ustanovitvijo nove regionalne lige. Takšno stališče je seveda povsem legitimno, vendar na koncu ne bo štelo kaj prida. Kot pojasnjeno na začetku prispevka, so klubi del piramidnega sistema evropskega košarkarskega modela, kar pomeni, da se morajo držati pravil, ki jih predpisuje krovna organizacija – FIBA. Ne glede na to pa se vsak klub lahko svobodno odloča v katerem tekmovanju bo igral (z izjemo državnega prvenstva, seveda). Dejstvo je, da FIBA kot krovna košarkarska organizacija drži škarje in platno košarkarskega zemljevida Evrope. Četudi bi se lahko izkazalo, da bi bil morebitni suspenz reprezentanc nezakonit, lahko na vrsto drugih načinov povsem legitimno efektivno izrine morebitne tekmece pri organizaciji regionalnih košarkarskih tekmovanj. Vsi akterji v tej zgodbi se zavedajo potrebnosti in predvsem koristnosti regionalne lige, ki najboljšim klubom v regiji omogoča tekme na višji stopnji kot državno prvenstvo. Tudi KZS takšno ligo podpira. Ustavilo se je torej le pri tem kdo bo takšno ligo vodil oziroma kdo bo njen lastnik. To pa je vprašanje, ki presega namen tega prispevka, saj odpira povsem novo področje oblasti, posla in diplomacije. Razplet dogodkov je praktično nemogoče napovedati, saj se bo vse skupaj lahko končalo za pogajalsko mizo ali pa pred sodiščem.