Ob spremljanju finalne serije med Clevelandom in Golden Stateom je veliko govora o težavah LeBrona Jamesa, ki naj ne bi imel dovolj pomoči soigralcev zaradi številnih poškodb ali pomanjkanja kvalitete njegovih zdravih soigralcev. Zato se je porodilo vprašanje, kdo je odličen ali pa celo najboljši soigralec v NBA. Visoko na tem seznamu se je pojavil Shaq. Kako visoko? Mogoče celo na najvišji stopnički.

foto: technobuffalo.com

Shaquille O'Neal bo gotovo končal v Košarkarski hiši slavnih v Springfieldu. Kot prvi izbor nabora leta 1992 se je "Diesel" prelevil v enega fizično najbolj dominantnih centrov v zgodovini lige NBA. V svoji 19-letni NBA karieri je "The Big Aristotel" v povprečju na tekmo dosegal 23,7 točke, 10,9 skokoa in 2,3 blokade. Igral je na 15-ih All Star tekmah, 14-krat je bil izbran v eno od prvih treh peterk lige, bil je najbolj koristen igralec sezone 1999/2000 in v lasti ima štiri prstane za naslov prvaka NBA, trikrat pa je bil najbolj koristen igralec final lige (2000, 2001, 2002). "Superman" je naredil ogromno stvari na parketu. Za veliko NBA ekip.

foto: nba.com

V dolgoletni karieri je igral za Orlando Magic, Los Angles Lakers, Miami Heat, Phoenix Suns, Cleveland Cavaliers in Boston Celtics. Če dobro pomislimo, je imel Shaq ogromno soigralcev v času igranja. Seveda vsi vemo, da si je slačilnico delil z zvezdniki, kot so Kobe Bryant, Dwyane Wade in LeBron James, a bilo jih je tudi nekaj takih, na katere sploh ne pomislimo ali pa se jih omejeno spominjamo. Dejstvo, da je "Shaq Daddy" igral z velikim številom igralcev še ne pomeni, da je bil najboljši soigralec, zato raziskujemo naprej. "The Big Baryshnikov" je kot igralec (in tudi sedaj kot komentator) bil velika osebnost, impozanten človek na terenu in v življenju. Nekaterim je to bilo všeč, drugim pač ne. Mogoče niti ni bil najboljši soigralec v tistem najbolj očitnem delu, kjer se je razumel z vsemi (Kobe, khm, khm), delil neverjetno pametne nasvete in modrosti, žrtvoval sebe za ekipo, a bil je najboljši soigralec v tistem integralnem smislu, saj je bil eden glavnih, če ne glavni člen pri zmagovanju. In že to ga na lestvici najboljših soigralcev uvršča preklemansko visoko. Mineva že 32 sezon lige NBA (od leta 1984 do vključno leta 2015), odkar je bil del vsake NBA franšize, ki je osvojila naslov prvaka, vsaj en soigralec Shaqa. Neverjetno, a resnično!

foto: lakerholicz.com

Tudi letos bo ta niz podaljšal, ne glede na to, ali bo naslov prvaka pripadel Clevelandu ali Golden Stateu. Pri Clevelandu je bil njegov soigralec, seveda, LeBron James in tudi Kendrick Perkins (v času, ko sta igrala pri Bostonu v zadnji O'Nealovi sezoni), pri Golden Stateu pa Brazilec Leandro Barbosa, s katerim sta skupaj igrala v Phoenixu. Zanimivo je tudi dejstvo, da je bil trener Golden Statea Steve Kerr tudi soigralec Shaqa v sezoni 1992/1993 in da je Kerr v tistem času za tri točke metal "vrhunskih" 25%! Nato sta se njuni poti spet združile v Phoenixu, a je bil Kerr tam generalni manager, Shaq pa je še vedno igral. Glede na njegove povezave skozi kariero, je bil "The Shaqtus" povezan z zmagovalci že pri svojih 12ih letih, torej ko še ni bil del NBA lige. Leta 1984 so naslov prvaka NBA lige osvojili Boston Celtics, pri katerih je kot novinec igral Gregory Fuller Kite, ki je sicer v svoji prvi NBA sezoni imel mizerno povprečje 1,9 točke in 1,8 skoka na tekmo. Kite je bil nato soigralec Shaqa pri Orlandu v letih 1992-1994. Zanj je O'Neal rekel, da je bil prvi center v njegovi karieri, ki mu je dal neprecenjljive napotke. Že v enem od prejšnjih člankov smo pisali o tem, da je pot do NBA prvaka lažja, če se trenerji obkrožijo z najboljšimi igralci ali s tistimi, ki lahko največ prispevajo k osvojitvi prstana. Shaq je bil, očitno, eden tistih igralcev. Torej, kar je znameniti filmski igralec Kevin Bacon za Hollywood, je "Shaq Fu" za NBA. Za tiste, ki niste seznanjeni s primerom Kevina Bacona, do njega loči ostale igralce iz filmskega sveta v ZDA le 6 korakov (stopenj), torej da so filmi, v katerih je igral Bacon, le šest filmskih igralcev oddaljeni od kateregakoli drugega filma v Hollywoodski produkciji.

foto: azcentral.com

"The Witness Protection" naj bi se jasno spominjal vseh soigralcev (tudi to je kvaliteta dobrega soigralca), ki so pred njim, z njim, ali potem, ko niso več bili soigralci, osvojili naslov prvaka NBA. Glede na to, da ima najljubše soigralce, ima tudi nekaj obžalovanj do soigralcev, katerim ni mogel pomagati do naslova NBA prvaka, ko je bil še soigralec. V začetku kariere je bil O'Neal velik navijač Horaca Granta (osvojil naslov s Chicagom), s katerim je nato igral v Orlandu, a od vseh soigralcev ima očitno Robert Horry posebno mesto v Shaqovem srcu. "Big Shot Bob mi je s svojimi meti rešil zadnjico pri dveh osvojitvah prstana. Zasluži si biti v hiši slavnih, saj je zadel toliko pomembnih metov, da se brez njega veliko igralcev ne bi moglo pohvaliti s prstani," trdi O'Neal. Najbolj pa Shaq obžaluje dejstvo, da ni mogel pomagati LeBronu Jamesu pri osvojitvi prstana v času, ko sta igrala pri Clevelandu, preden je James odšel v Miami. Po Shaqovih besedah je za vse kriv Glen Davis. Cleveland je bil takrat prvi na vzhodu, dobro mu je šlo, igral je proti Bostonu, Shaq je ubijal Davisa, on pa je nerodno izvedel Hack-a-Shaq in mu zlomil palec. Po poškodbi se je "The Big Banana" vrnil krepko pretežak in manj uporaben. Še danes trdi, da če ne bi bilo te poškodbe, bi Cleveland prišel do konca in osvojil svoj prvi NBA naslov prvaka.

foto: nba.com

Vsako leto (letos ni nič drugače) se ob robu finala NBA se ponavadi zgodi, da se pojavi več refleksije na temo, kam gre košarka v ZDA in koliko fenomenalnih igralcev je pustilo pečat v NBA ligi. Za Shaquilla O'Neala smo vedeli, da je eden izmed velikih imen tega športa, a šele po informaciji o njegovem pravem pečatu v ligi smo dobili dodaten dokaz o veličini tega igralca. Ali je Shaquille O'Neal najboljši soigralec v NBA? Večina vas bo verjetno rekla, da ni. A če baziramo to tezo samo na zmagah in obdobju njegove dominacije ter vpliva na NBA košarko, bi lahko razmišljali tudi drugače. V vsakem primeru smo lahko impresionirani nad Shaqom. In nad njegovimi znamenitimi vzdevki, ki ste jih zasledili znotraj te kolumne. O njih pa kdaj drugič.

Kolumna izraža mnenje avtorja in ne nujno uredništva kosarka.si!