[caption id="attachment_26496" align="alignleft" width="207"] (foto: slovenskenovice.si)[/caption] Pred nami sta še zadnji dve pripravljalni tekmi pred odhodom na zaključni del priprav in na Eurobasket. In to proti, za mene, takorekoč glavnemu favoritu prihajajočega prvenstva, reprezentanci Srbije. Srbija se je pod vodstvom Aleksandra Đorđevića lani zavihtela na 2. mesto na svetovnem prvenstvu v Španiji, kjer je v finalu klonila proti izjemni ekipi ZDA. Selektorju Đorđeviću je uspelo v kratkem času povrniti ugled reprezentanci, predvsem tu mislim na odzivnost igralcev. Dejstvo je, da je Đorđević bil vrhunski igralec in rojen zmagovalec, ki mu je bilo igranje za reprezentanco ne samo čast, ampak tudi  in predvsem dolžnost. Selektor jim je poleg tega vcepil, mogoče bi bilo bolje reči povrnil, tisto srbsko zmagovalno mentaliteto, ki jih je vedno krasila. Njihov "roster" je res popoln. Imajo kreativce, Teodosić, Nemanja Bjelica, eksekutorje, Bogdanović, Nedović, Milosavljević, delavce, Kalinić, Marković ter imajo centre, ki so raznovrstni. Nekdo ima telo, drug dobro teče in tako naprej. Skratka Srbija bo imela precej uravnoteženo ekipo in glavna naloga selektorja bo predvsem zagotoviti dovolj minutaže za vse oziroma s pogovorom in motivacijo držati tiste, ki bodo igrali manj, v pripravljenosti ter maksimalno skoncentrirane in predvsem še vedno dovolj motivirane. Drugače povedano, obdržati bo moral tako imenovano "kemijo" znotraj ekipe, kjer bodo vsi stremeli k njihovemu končnemu cilju in to je osvojitvi naslova Evropskega prvaka. [caption id="attachment_3095" align="alignright" width="240"] foto: fiba.com[/caption] Če se ozremo še malo na našo reprezentanco. Ja, je okrnjena, je brez najboljšega igralca vendar je to naša reprezentanca in potrebno jo je spodbujati. Ti fantje še toliko bolj potrebujejo podporo. Njihova največja prednost bosta zagotovo podpora s tribun in pa dejstvo, da jih bodo vsi verjetno malce podcenjevali ter, kar se mogoče čudno sliši, ne moremo za nobenega izmed dvanajsterice, ki bo odšla na prvenstvo, reči, da je glaven igralec. Mogoče je še najbližje temu Zoran Dragić. Hm, kje naj začnem. Verjetno najbolje, da tam, kjer je bilo že od vseh, ki spremljajo našo reprezentanco že skoraj vse povedano (napisano) in od tega nima smisla bežati. Organizacija bo (je) problem. Edino rešitev vidim v tem, da bodo vsi - od bekov do centrov - maksimalno skoncentrirani ter da bodo obema organizatorja, ki dejansko to nista, pomagali. Verjemite, da vem o čem govorim, ker sem bil sam v podobnem položaju. Namreč sam sem začel igrati na mestu organizatorja pri 21 letih po spletu okoliščin, do takrat sem bil klasičen SG in to kar dober. Ampak o tem kdaj drugič. Dejansko nastane problem šele, ko ekipa na tekmi ni sto procentna in ko ji ne gre. Takrat se bodo slabosti še izraziteje pokazale, vendar kot sem že rekel, se vse da. Potrebno bo res biti zelo skoncentriran in dosledno izpolnjevati načrt strokovnega štaba in tu je Zdovc res dober. Zelo dobro ve kaj in kako napasti/braniti v določenem trenutku. Naslednji problem, ki zna biti so končnice. Tu zna, kot je pokazal proti Italiji še največ narediti Prepelič. Njegova težava je, da ni konstanten ter da njegova obramba precej šepa. Sicer se trudi ampak dejstvo je, da je njegova obramba dobra, ko je razpoložen v napadu. Verjetno je Prepelič po znanju še najboljši napadalec, vendar mu njegova fizična inferiornost, včasih tudi glava, ne dovoljuje, da bi to svoje znanje pokazal na vsaki tekmi. [caption id="attachment_26497" align="alignleft" width="268"] (foto: kzs.si)[/caption] Več ali manj se ve, kaj lahko pričakujemo od posameznih igralcev. Še največja uganka je mogoče Blažič, ki se še ne znajde najbolje vendar je na tekmi z Ukrajino pokazal, da ni pozabil igrati košarke. Veseli pa me, da Omić igra dobro. Močno pa upam, da kasneje ne bom dobil občutka, kot sem ga večkrat imel v zadnjih letih, da igra za statistiko. Omič je v zadnjih mesecih solidno napredoval. Tu predvsem mislim na njegovo slabšo roko in met iz pol-razdalje. Njegova največja težava je, da je večino časa na stegnjenih nogah. Kaj lahko pričakujemo od zadnjih dveh tekem? Predvsem me zanima kako se bo Omić znašel proti srbskim centrom, čeprav bi se znalo zgoditi, da bo Zdovc poskusil prisiliti Đorđevića, da se bo moral prilagoditi naši nižji postavi, ki bi znala v nekem trenutku delati težave predvsem srbskim centrom. Druga stvar, ki me zanima pa je, ali je Prepelič sposoben proti neprimerno močnejšemu nasprotniku kot je Italija odigrati dobro tekmo. Skratka, če se vrnem na začetek. Pridite v Stožice kajti mogoče boste videli na delu Evropskega prvaka, ki bi znal v naslednjih letih prevzeti vlogo, ki so jo do nedavnega nazaj imeli Španci.