Naš srbski dopisnik Stefan Đorđević, ki vsak torek v kolumnah Pogled iz Srbije opisuje dogajanje v ABA ligi, je tokrat strnil misli ob zaključku skupinskega dela letošnjega EuroBasketa. Dotaknil se je slovesa Dirka Nowitzkega, razkril kdo je zanj prvo ime prvega dela prvenstva, katera ekipa je pokazala največ in katera najmanj, dotaknil pa se je tudi naše reprezentance. Veliki Nowitzki [caption id="attachment_28022" align="aligncenter" width="300"] (foto: fiba.com)[/caption] Cela Arena je vstala in ploskala. Nikoli ni osvojil zlate medalje, a Dirk je enostavno bil najboljši posameznik EuroBasketa 2005. Vsi se zagotovo spomnite, kako je praktično sam premagal Španijo. Njegovo značilno preigravanje v levo stran, fintiran met (počasnejši od počasnega posnetka), a Garbajosa je skočil, Dirk pa je zadel za zmago. Ja, tako preprosta je lahko košarka, kadar so na delu takšni mojstri. No kasneje je Dirk osvojil ligo NBA, trofejo, s katero se bo za vedno vpisal v med NBA legende. Po vsem kar je osvojil, se je po naporni NBA sezoni Dirk vseeno odločil, da še enkrat več zaigra za svojo reprezentanco. Roko na srce, Dirk ni blestel v vsakem trenutku, vendar proti času se ne da boriti, leta pridejo in obramba začne pešati. Vseeno pa so bili Nemci zelo blizu zmagi tako proti Srbiji, kot tudi proti Tručiji, Italiji in nazadnje tudi proti Španiji. Mladi Schröder je izpadel tragični junak, pa čeprav je bil realno gledano igralec, ki je vodil nemško reprezentaco. Seveda ga ne gre obsojati, saj ima fant šele 21 let, tako da si le mislimo lahko, kakšen igralec po šele postal. Tudi starejši in izkušenejši igralci so namreč grešili še večje zicerje. Kakorkoli, zelo emotivno je bilo po koncu tekme v solzah videti velikega Dirka, eno največjih imen evropske košarke. Kdor je imel srečo, da je Dirka videl igrati na evropskih in svetovnih prvenstvih, je imel velik privilegij. Kapo dol velikan... Prva zvezda prvenstva [caption id="attachment_28023" align="aligncenter" width="300"] (foto: fiba.com)[/caption] Brez dvoma je Danilo Gallinari tisto ime, o katerem v teh dneh govorijo praktično vsi. Italijan je pokazal, da prihaja njegov čas in da si želi prevzeti primat evropskega igralca številka ena. Italija na prvih dveh tekmah še zdaleč ni blestela, a jim je zmaga nad Španijo dvignila moralo in nivo igre. Izgleda, da je za Azure poškodba Datomea nekašna sreča v nesreči. Gallinari se je namreč preselil na pozicijo krilnega centra in to je vloga, v kateri dela največjo razliko na terenu. Močan ramenski obroč, odlična kontrola žoge, izreden met in sposobnost, da si sam pripravi priložnost za doseganje točk so tiste kvalitete, ki jih premore Gallinari. V igri ena na ena, ga je praktično nemogoče zaustaviti, zato tudi ne čudi število nad njim storjenih prekrškov. Nemalokrat je govora o dvomestnem številu. Pravijo, da je Danillo ljubitelj nočnega življenja, lepih deklet in da enostavno z odprtimi rokami sprejema vse kar mu ponuja življenje. Vendar takšen je eden najboljših košarkarjev v Evropi. Ko je bil pred leti v ligi NBA tako imenovan lockout, se je Gallinari vrnil v Milano, kjer je nastala prava evforija. Gallinari je enostavno bil in je še vedno princ Milana. Zares ga je užitek gledati v top formi in če bi sedaj bil mulc v osnovni šoli, bi si verjetno kupil njegov dres, si na lase natresel gel in ljudi pozdravljal s Ciaoo ragazzi... Ekipa, ki je največ pokazala [caption id="attachment_28024" align="aligncenter" width="447"] (foto: fiba.com)[/caption] Srbija je prvi del EuroBasketa zaključila z razmerjem 5-0 v korist zmag in to v najtežji skupini. Vendar tu ne govorim o razmerju 5-0, ki ga imaga tudi Francija in Grčija, temveč o načinu igre. Močna obramba, ekipna košarkain jasna delitev vlog. To krasi igro ekipe Saše Đorđevića. To v čimer se razlikuje od ostalih ekip je visok nivo igre vseh 40 minut. Tudi pri njih se sem in tja prikrade kakšna "žuta minuta", a Srbija ves čas igra na istem nivoju, z isto energijo. In prav zato nasprotniki slej ali prej padejo. Še enkrat več se je pokazalo, da kadar Teodosić igra na visokem nivoju, takrat Srbijia igra za dva razreda boljše kot sicer. Zaradi tega ne čudi podatek, da je Srbija iz igre zadela 156 metov, pri čemer je šlo v 126 primerih za koš po asistenci. Tu ni prostora za individualno igro in soliranje, igra cela ekipa in zares je bilo užitek gledati na kakšen način igra Srbija. No, sedaj bodo na vrsti tekme na izločanje in nihče ne bo spraševal kako je nekdo igral včeraj. En slab dan in lahko se posloviš od medalje in finala. Videli bomo, ali bo Srbiji uspelo izpolniti pričakovanja, ki so tekom prvega dela prvenstva samo še narasla. Slovenija [caption id="attachment_28025" align="aligncenter" width="299"] (foto: KZS)[/caption] Reprezentanca Slovenije je ekipa, ki ima seveda tudi svoje limite. To je jasno vsakomur, ki je vsaj dvakrat v življenju gledal košarko. Zdovc je postavil močno obrambo in prav ta mora biti na visokem nivoju tudi v drugem delu, če želijo še naprej zmagovati. Če bo obramba na zadovoljivem nivoju in bo Dragić še naprej zadeval svoje mete, bodo možnosti za zmage naraščale. Če se na vse to priključi še kakšna serija trojk Klemna Prepeliča, bo to še dodaten plus za Slovenijo, ki bo v osmini finala igrala proti Latviji. Domačini D skupine v prvem delu niso blesteli, na nekaterih tekmah so delovali celo zelo slabo. V drugem delu ne bodo imeli več prednosti domačega terena in če se ne zgodi kaj presenetljivega, bi lahko rekli, da ima Slovenija lepe možnosti za napredovanje v četrt finale.   Razočaranje skupinskega dela [caption id="attachment_28027" align="aligncenter" width="306"] (foto: fiba.com)[/caption] V prvem delu prvenstva sta me osebno najbolj razočarali Španija in Litva. Prvi so morda celo ponovno nekoliko kalkulirani, vedar pa v to ne vrajemam. Res, da to ni A ekipa Španije, vendar so večino časa igrali zares slabo. Če Gasol ne bi bil takšen igralec kot je, bi Španci težko prišli iz skupine. Kakorkoli, prebili so se v drugi del in takšna ekipa lahko v nadaljevanju le dvigne nivo igre. Sam ne bi bil presenečen, če bi Španci zaigrali v finalu letošnjega prvenstva. Kar se tiče Litve, je jasno, da so leta 2013 izgubili kompas. To kar igrajo danes, je prava rudarska košarka. No, ni niti košarka, to je košarkarska dekadenca. Tekme z izrazito majhnim številom točk in doseganje točk na silo preko Valaciunasa. Brez njega je Litva zgolj povprečna ekipa, to pa je pokazala tekma proti Estoniji. Gruzija na drugi strani ima pod košem „dovolj mesa“ in tako jim bo morda uspelo ustaviti odličnega Jaonasa. Stavničarjem bi iskreno svetoval, naj nekaj denarja raje stavijo na Gruzijo.   Sedaj se začenja tisto pravo. Borba na življenje in smrt. Na parketu pa se bo pokazalo kdo je zares najboljši v Evropi...