V debatah okrog odstotka zadetih metov v ligi NBA se najbolj pogosto uporablja dejanski odstotek meta za 2 točki, tri točke in prostih metov. Na podlagi tega se ljubitelji NBA tudi radi kregajo o tem kdo je boljši strelec ali po domače »šuter«. A obstaja bolj napredna statistika meta, ki lahko takšno statistiko in s tem tudi debato obrne na glavo. Tej napredni statistiki meta pravimo resnični odstotek meta. Resnični odstotek meta je statistika učinkovitosti, ki predstavlja odstotek zadetih metov iz igre, a je prilagojena z meti za 3 točke in prostimi meti. Zakaj bi uporabljali to vrsto statistke meta in ne do sedaj najbolj razširjeno (in mogoče tudi najbolj enostavno)? Tekme so odločene na podlagi doseženih točk in ne na podlagi odstotka zadetih metov, resnični odstotek meta pa bazira na točkah in posesti. Od te točke naprej bomo resnični odstotek meta v krajši obliki imenovali »TS« (angl. za »True Shooting Percentage«) in ga bomo merili v odstotkih(%). Klasični primer uporabe bolj napredne statistike je ena od NBA legend, Chauncey Billups. V svoji karieri je bila njegova uspešnost meta iz igre 41,5%. Vendar je v nekaj sezonah njegov met iz igre bil manj kot 40% uspešen in hitro bi lahko rekli, da je bil takrat manj učinkovit. Vendar to ni bilo res. Ker je Billups veliko metal za 3 točke in izvajal veliko število prostih metov, kjer je bil zelo natančen (89,4% skozi kariero), je bil tudi zelo učinkovit. Ravno zato ne moremo označevati igralca kot neučinkovitega samo na podlagi odstotka zadetih metov iz igre. Billups je v letu 2008 imel TS odstotek 61,9%, kar je takrat bil dosežek, ki ga je uvrščal med 8 najboljših strelcev v ligi NBA.

Nasprotni primer od Billupsa je center Los Angeles Clippersov, DeAndre Jordan. Jordan je iz igre metal neverjetnih 71,4%, ampak nikoli ne meče za tri točke in je tudi eden najslabših izvajalcev prostih metov v zgodovini lige, zato je njegov TS odstotek preslab, da bi ekipi dovolj pomagal na tem področju.

Kako izračunamo TS odstotek? Formula je sledeča: 100 x točke/(2 x (število izvedenih metov iz igre + 0,44 x število izvedenih prostih metov)) Prvi termin, 100, je v formuli zato, da se ravnamo po lestvici 100%. Številka 2 je v formuli zato, ker približno predstavlja povprečen odstotek zadetih metov iz igre (50%). Na koncu je v formuli znak točke »deljeno« s seštevkom vrženih metov iz igre in prostih metov poizkus izračuna odstotka zadetih metov na način, da je večja teža podana na metu za 3 točke, ker so ti meti vredni 1 točko več s to formulo pa se upoštevajo tudi prosti meti. Kaj pomeni 0,44? Proste mete želimo pretvoriti v ekvivalent števila metov iz igre. Ker igralci navadno izvajajo 2 prosta meta naenkrat, bi ta koeficient moral biti okrog 0,50, ampak je v koeficient 0,44 vzeto tudi dejstvo, da igralci včasih izvajajo tudi en prosti met (osebna napaka ob zadetem košu, kazen tehnične napake, trije prosti meti ob osebni napaki pri metu za 3 točke). Ob testiranju s strani NBA lige se je dejansko izpostavilo, da je koeficient 0,44 najbolj natančen. Kot primer vzemimo mojstra za izsiljevanje prostih metov, Jamesa Hardena v letu 2015. V rednem delu sezone je Harden dosegel 2.217 točk, ki jih je dosegel z izvedenimi 1.470 meti iz igre in 824 izvedenimi prostimi meti. K temu moramo dodati 52 prostih metov izvedenih ob košu in osebni napaki, 66 izvajanih treh prostih metih (osebna napaka ob metu za 3 točke) in 38 prostih metov, ki jih je Harden izvajal zaradi tehnične napake ali namerne osebne napake. Po zgoraj razloženi formuli se njegov TS odstotek glasi tako: 100 x 2217/(2 x (1470 + .44 x 824)) in znaša 60,49%. Če bi šli po formuli s koeficientom 0,50 in upoštevali kakšne proste mete je Harden izvajal (2 naenkrat, tri naenkrat, enega naenkrat) bi prišli so sledečega rezultata: 100 x 2217/(2 x (1470 + .5 x (824 – 52 – 66/3 – 38))) = 60,71%. Torej je koeficient 0,44 kar natančen.

TS je torej statistika, ki sicer ne odreja kako dober je  igralec celovito, a je eden od prvih korakov pri merjenju učinkovitosti. Od tu trenerji nadaljujejo v ocenjevanje drugih faktorjev kot so vloga v ekipi, obrambne sposobnosti in ostali faktorji. Katere vrednosti TS so dobre ali slabe? V letu 2015 je bil povprečen TS v NBA 53,4%. Zanimivo je, da je takšno sezonsko povprečje v NBA že skoraj 30 let. TS nad 60% je eliten, neuradni rekord lige NBA pa pripada Tysonu Chandlerju, ki je leta 2012 imel TS 70,8%. TS pod 50% se šteje za precej podpovprečnega oziroma slabega. V večini primerov so vodilni igralci lige po učinkovitosti tisti, ki posedujejo dober met za 3 točke ali tisti, ki veliko zabijajo iz neposredne bližine koša in obenem dobro izvajajo proste mete. Igralci, ki so v kategoriji TS podpovprečni so navadno tisti, ki veliko mečejo iz polrazdalje, ne izvajajo veliko prostih metov ali pa so to igralci, ki preprosto niso dobri. Včasih lahko tudi prilagodimo TS povprečje, da lahko primerjamo NBA igralce iz različnih obdobij. Formula za takšno vrsto primerjav je sledeča: TS%+ = (TS% - povprečni TS% lige za določeno NBA sezono) Po takšni formuli ima najboljši TS odstotek vseh časov Wilt Chamberlain leta 1973 (68,9%, TS+ = 19,1%).  Po takšni formuli bi imel Tyson Chandler TS+ 18,1%, kljub temu da je njegov TS odstotek leta 2012 bil 70,8%. S takšno formulo lahko ugotovimo, da so bili tudi znani igralci iz 50ih let prejšnjega stoletja dobri igralci (primer je Kenny Sears, eden legendarnih igralcev New Yorka, ki je leta 1959 dosegel TS+ v vrednosti 13,3%). Prav tako pa nas lahko presenetijo igralci kot je Brent Barry (leta 2001 je v dresu Seattla dosegel TS+ v vrednosti 14,2%), ki je bil učinkovit tudi zato, ker v začetku novega tisočletja ekipe v NBA na tekmah niso dosegale velikega števila točk.

Kot je razvidno iz zgornjega napisa, je vsakemu solidnemu ljubitelju NBA lige hitro jasno, da najboljši igralci v ligi niso nujno tisti, ki dosežejo največ točk na tekmo, ali pa imajo odličen odstotek zadetih metov iz igre. Z razvojem novih (precej matematičnih) merjenj učinkovitosti igralcev se včasih lahko tudi podpre podpis pogodbe s kakšnim NBA igralcem, ki širši košarkarski javnosti na prvi pogled ne izgleda vreden astronomske pogodbe.