[caption id="attachment_33612" align="aligncenter" width="464"] Zoran Martič (foto: sport.trefl.com)[/caption] Poljska je bilo predvsem po zaslugi trenerja Andreja Urlepa obljubljena dežela za Slovence, predvsem strokovnjake, manj za igralce, čeprav je tu Goran Jagodnik pustil izjemen pečat. V nadaljevanju je štafetno palico prevzel Walter Jeklin, danes za promocijo Slovenije skrbijo trije trenerji Sašo Filipovski (Stelmet), David Dedek (Koszalin) in Zoran Martič (Trefl Sopot). Toliko zapravijo, kot imajo Zadnji je na Poljsko prišel ravno Martič, ki je poleti sedel na klop severnopoljskega ligaša, ki mu v novi sezoni rožice ne cvetijo, kljub temu v klub panike ni, Martiču zaupajo. »Ne bom ti rekel, da je situacija idealna, daleč od tega,« je iskren 50-letni Martič, ki pa deluje v klubu, ki je dobil nov vodstvo, ki se drži začrtanih pravic – zapravijo toliko, kot imajo, prvič po šestih letih pa so plače redno izplačane. »Večina ekip menjala igralce, če s kom niso bili zadovoljni, mi te opcije sprva nismo imeli. Proračun smo prepolovili. Enega košarkarja smo že odslovili, zdaj pa sta možna dva scenarija: po enem bi sezono končali z mladimi, po drugem pa bomo iskali adekvatne menjave. V parih dneh bo jasno,« javlja Martič, ki pa se zaveda, da bodo ob omenjenih sredstvih težko našli boljše, kot so jih imeli. Poljaki prehiteli Slovence O ligi govori v superlativih, po njegovem pa prednjači Stelmet, ki ga vodi Filipovski. »Sestavili so pravo All Star ekipo. Evroliga je bila za vse izziv, v moštvu pa imajo vse Poljake, ki so reprezentanti in igrajo na Poljskem. Imajo ime in rezultate, Filipovskemu je v veliko pomoč Walter Jeklin,« nadaljuje Martič, ki pove, da je Stelmet v ligi razred zase, ostale ekipe pa se lahko vedno medsabo premagajo. »V ligi prednjači moč, saj se igra precej fizična košarka,« še zvemo. Pri oceni lige ne pozabi o izvrstni infrastrukturi. »Poljaki so zgradili dvorane, imajo tudi supermoderne avtoceste, na tem segmentu so Slovenijo prehiteli,« potegne hitro povezavo z domovino. Sam obžaluje smolo, saj so štiri tekme zapored izgubili za točko, eno po podaljšku. »Pa saj smo jim bolj sami zmage podarili, kot pa da so nas oni ugnali,« tarna Martič. Martičeva nesrečna serija: 2. krog: Koszalin  – Trefl Sopot 75:74 (podaljšek) 3. krog: Trefl Sopot – Slask 64:65 4. krog: Wilki Morskie – Trefl Sopot 84:81 5. krog: Polpharma – Trefl Sopot 92:80 (podaljšek) Štiri lovorike V Celju rojeni strateg in klub sta od prvega stika igrala igro odprtih kart. Zoranu so dali vedeti, da bo to težka sezona, saj se ne kopljejo v cvenku. »Rekli so mi, da imajo nekaj mladih, ki bi jih radi stestirali in ugotovili, kdo bo lahko košarkar,« Zoran o eni od želja uprave na začetku sezone. Na Poljske mladi redko dobivajo minute, pri 25-ih pa domači košarkarji še vedno sodijo v kategorijo »mladi«. Martič ima v moštvu šest košarkarjev, ki so mlajši kot 20 let. Klub deluje od leta 2009, v svoji vitrini imajo štiri lovorike - dvakrat so bili poljski (super)pokalni prvaki. Težave v napadu Za primerjavo: v lanski ekipi je bilo sedem igralcev, ki so skupaj beležili na tekmo med 70 in 80 točk. Te sedmerice ni več v klubu, saj jih ne morejo plačati, menjave niso adekvatne, zato precej težav v napadu. »Težko ga damo, na srečo igramo dobro obrambo, Stelmet nam je dal 60 točk,« v vsaki stvari vidi Martič nekaj pozitivnega. V ekipi ima tri tujce, pogreša pa pravega vodjo, ki bi znal po nogometno stopiti na žogo in v ključnih trenutkih prevzeti odgovornost ter rešiti tekmo v korist Sopota, ki je v uvodnih sedmih tekmah dvakrat igral doma. Brez pritiska ne gre Tujine je vajen. Meni, da je trenerski poklic na tujem odvisen od oseb, s katerimi delaš. »Pritisk je vedno prisoten. Sam sem ga imel tudi v Makedoniji, kjer sem zmagal na 28 od 29 tekem. Pa je bil zaradi tega poraza cel halo. Pa smo v tej sezoni ugnali Partizana in Crveno zvezo,« Martič o delu na tujem. Sam živi v mestu Sopot, ki je del treh mest, ki se držijo drug drugega. Sopot velja za turistično Meko na Poljskem, Gdansk je staro ladjedelniško mesto, Gdynia pa je mlado moderno mesto. Martiča so naselili blizu dvorani, dobrih 300 metrov ima. Nad življenjem na Poljskem se ne pritožuje. V mestu imajo šport radi, prednjači pa moška in ženska odbojka, ki se meri v evropski ligi. Financira jo isti mecen kot košarko, le da je za odbojko precej več evrov. Martič je v rednem stiku s Filipovskim, Dedek pa ju prihaja v prihodnjem krogu v goste. »Razdalje med našimi kraji, ker delamo na Poljskem, so velike, zato ravno na kavo na hodimo,« Zoki v smehu pripomni. Spremlja tudi slovensko in regionalno sceno. Madžarska, Črna gora, Ciper, Ukrajina, Makedonija Martič, govori srbo-hrvaško, angleško, rusko, italijansko in nemško, se pospešeno uči tudi poljsko. »Razumem že precej, Sašo in Walter pa sta mi povedala, da bom rabil še nekaj časa, da bom tudi govoril.« Martič je po uspehih z reprezentancama U22 (srebro leta 1998 na EP) in U20 (zlato leta 2000 na EP) začel svojo pestro trenersko pot. Vodil je Szolnoki Olaj, Krko, Budućnost, Slovan, Apoel, Pivovarno Laško, Helios, Khimik, Körmend in MZT.