„Seveda mi je kot predsedniku in košarkarskemu navdušencu hudo, ko vidim, da so nekateri tradicionalni klubi na robu preživetja,“ se je nad nove težave klubskih sredin odzval predsednik KZS-ja Matej Erjavec. [caption id="attachment_36049" align="aligncenter" width="628"] Matej Erjavec (foto: Rtvslo.si)[/caption] Situacija ni dobra. „Upam, da bo teh primerov v prihodnje čim manj, se pa najbrž vsi zavedamo, da finančna situacija v športu pri nas ni rožnata. Slovenija je športno čudo, saj premore ogromno konkurenčnih klubov in posameznikov v praktično vseh športih. Seveda pa to na drugi strani glede na ekonomsko pogojene danosti in omejitve pomeni, da denarja preprosto ne more biti vedno dovolj za vse.“ In nadaljuje: „Ob spremljanju položaja klubov na KZS ugotavljamo, da nobena od težav naštetih klubov ni posledica neke trenutne situacije, temveč gre za dolgotrajnejše in globlje težave, ki se vlečejo že skozi več sezon. Klube vodijo in za njihov finančni položaj odgovarjajo klubski managerji, ki pa so seveda, tako kot je to primer tudi v gospodarstvu, iz objektivnih ali pa tudi iz subjektivnih razlogov različno uspešni.“ Brez Elektre in Slovana bi bila slovenska scena še dodatno osiromašena. „Vseeno upam, da je bil lanski primer s stečajem Maribora bolj nesrečni unikum kot pravilo in da se bosta tako Slovan kot Elektra otresla dolgov ter klub obdržala na slovenski košarkarski sceni, četudi kratkoročno na članskem nivoju kakšno tekmovalno raven nižje. Zelo pomembno se mi namreč zdi, da se tudi pri klubih v težavah ohrani vsaj kvalitetno delo z mladimi, saj se strinjam s tistimi, ki rešitev za slovenske klube in košarko nasploh vidijo v lastni produkciji igralcev. Tega pa brez dobrega dela z mladimi ni mogoče doseči,“ Kaj lahko naredi KZS, ki je dejansko združenje klubov, brez njih pa ne obstaja! „Večkrat sem že poudaril, da KZS ne more financirati klubov. Lahko pa se trudi v smeri vsaj delnega zniževanja njihovih stroškov. KZS je tako v zadnjih letih za zmanjšanje stroškov klubov že naredila kar precej in taksna bo naša usmeritev še naprej. Seveda pri tem računamo tudi na konstruktivne in uresničljive predloge samih klubov. Leta 2011 je KZS na primer že ukinila prijavnine za vsa tekmovanja do vključno U15 ter ob tem ukinila še prijavnino za drugo, tretjo ali vsako naslednjo ekipo istega kluba v istem tekmovanju. Leto kasneje je zaradi večje transparentnosti in pa zaradi zagotavljanja tekočih in rednih plačil sodnikom ter s tem regularnosti tekmovanj, nase prevzela plačevanje sodniških storitev. Stroške klubov je KZS tako znižala, odvisno od lige, za med 5 % pa celo do 30 %. V letu 2014 je KZS klubom Lige Telemach, klubom 1. SKL za ženske in izžrebanim klubom nižjih kategorij naročila in plačala tudi celotno revizijo poslovanja. Klubom vsako leto podarjamo žoge za mlajše starostne kategorije in za člane, kupili smo jim posebne koše za tekmovanje U11, snemalno opremo in v času po EP 2013 tudi nekaj promocijskega materiala, ki je služil kot stimulacija za igranje košarke pri najmlajših. Skupaj s sodniki v zadnjem času tudi iščemo možnosti za nižanje sodniških stroškov. Smo v zaključku resnih pogovorov za pridobitev dodatnih sponzorskih sredstev za prvo moško člansko ligo, v kateri bodo od sezone 2016/2017 že od začetka nastopali vsi naši najboljši klubi.“ Pa bo to dovolj? „Vse našteto po mojem na dolgi rok pomeni več, kot morebitna finančna pomoč v obliki enkratnega zneska, ki klubu v letnem proračunu ne bi bistveno pomagala. Hkrati pa je težko pri tem enako obravnavati vse klube. Dejstvo je namreč, da je glede na proračune klubov po javno dostopnih podatkih na Ajpesu, strošek klubov za tekmovanje, ki vključuje prijavnino, sodniške stroške in kazni v povprečju le še 14,87 % njihovega letnega proračuna, v Ligi Telemach celo le 3,51 %.“ Za nameček pa je Združenje prvoligašev ostalo brez predsednika. „Odstop predsednika Antauerja me je presenetil, saj je bil Aleš šele pred nekaj meseci spet izvoljen na to pozicijo. Ne vem, ali se je v tem času kaj tako močno spremenilo, da se je odločil za odstop. To morate vprašati njega. Ker pa delovanje združenja spremljam in sem tudi sam bil prisoten na nekaj sejah v lanskem letu, lahko vidim, da se združenje sooča z določenimi težavami. Zdi se, da je vedno manj usklajenega pristopa klubov ter medsebojnega sodelovanja kot tudi konstruktivnega sodelovanja s pisarno KZS. Pogrešamo pobude klubov za izboljšanje tekmovanj, pobude klubov za različne projekte oz. za razvoj slovenske košarke na splošno. Upam, da bo odstop Aleša Antauerja, ki je po moji oceni izjemno pomemben in izkušen ter težko pogrešljiv funkcionar v slovenski košarki, nenazadnje je tudi član IO KZS, klube vsaj nekoliko predramil. Upam, da bo združenje znova postalo aktivno ter da bo se naprej tvorno prispevalo k razvoju nase košarke.“