Joško Papič je za jugoslovansko reprezentanco odigral 34 tekem, bil je evropski prvak leta 1977. Po koncu kariere je šel v poslovne vode, kar 29 let je delal v Avstriji za eno od tamkajšnjih podjetij. Izkazal se je tudi kot preudaren poslovnež, ki je pametno vlagal v nepremičnine in plemenitil svoj kapital. Sinoči se je udeležil Večera legend. [caption id="attachment_36379" align="aligncenter" width="628"] Joško Papič in Mitja Muha (foto: Drago Perko/kosarka.si)[/caption] Kar nekaj legend se je vas je zbralo. „Lepo je bilo, pa saj smo ohranili stike, bi se pa lahko malce več videvali. A razmere so take, kot to.“ Kot v slovenski košarki. „Žalosten sem zaradi slovenske košarke. Ljubljana si kot univerzitetno in košarkarsko mesto zasluži boljšo in konkurenčno ekipo. Če bi imela Olimpija normalno ekipo, bi bila tokrat ta čudovita dvorana polna.“ Vašemu nekdanjemu klubu ni lahko. „Tudi skozi šport se odražajo razmere v gospodarstvu in državi. Šport se je zreduciral v primerjavi z našimi časi na denar. Če ga ni, potem je tako. Klub ima dodatne težave, ker ima še vedno dolgove iz preteklosti. O tem sem pred parimi minutami govoril s predsednikom Janijem Möderndorferjem. To je pač breme, ki se ga bo treba rešiti. Kljub temu sem prepričan, da bi se dalo z dvema, tremi milijoni evrov dalo sestaviti konkurenčno ekipo.“ Kako bi ocenili delo predsednika Janija Möderndorferja? „Slabo pozam razmere v klubu, saj sem zgodaj zapustil slovensko košarko in odšel na delo v tujino. Menim pa, da jim ni lahko, gospodarske razmere so se spremenile, ni lahko najti sredstev za delovanje kluba.“ Pred časom se je vaše ime često omenjalo kot kandidata za direktorja. „Bilo je nekaj pogovorov. A nisem človek, ki bi se vsiljeval ali ponujal. Če bi klub pokazal večji interes, bi se kaj zgodilo.“ In dodaja: „Pa nisem edini, ki bi bil pripravljen pomagati. Saj ne vem točno, kaj bi se dejansko spremenilo, zagotovo pa bi bilo za klub boljše, če bi imel boljše sodelovanje s starejšimi igralci.“ Vi ste igrali v Tivoliju, danes pa ekipa nastopa v Stožicah. „Ne sodim med ljudi, ki radi primerjavo obdobja med sabo. Zagotovo pa je bilo v Tivoliju tisto pristno vzdušje, pa tudi pritisk na tekmeca se je lahko ustvaril. To pa v tej dvorani v Stožicah ni možno. A če bi bila konkurenčna ekipa, bi vse drugače izgledalo.“