Po Dakarju 2016 so bile naše oči uprte v razkritje trase za Dakar 2017. Sledilo je razočaranje, saj se trasa prihodnje leto seli v Paragvaj in poteka še preko Bolivije v Argentino. Vsega skupaj bo tako samo 12 etap, realno pa lahko računamo bolj na 10 (zaradi vremenskih razmer v Paragvaju) in nobene resne puščavske, kar pomeni, da bo tudi navigacije zelo malo. V marcu sem bil na štartu dirke za SP v Abu Dabiju, vendar zaradi viroze nisem dobil zdravniškega potrdila za tekmo, tako, da sem se vrnil domov in treniral dalje. Izkoristil sem tekme domačega prvenstva v Cross-countriju, kjer sem se na prvi dirki v Buzetu odločil, da bom nastopil v najtežji in najbolj naporni disciplini - Enduro. To pomeni, da vsak tekmovalec vozi 2-krat po eno uro in 2-krat po 45 minut tekmovanje, ki se odvija čez drn in strm v krogih dolgih približno osem minut, pri čemer smo tekmovalci izpostavljeni resnim naporom… Na prvem štartu oziroma prvi 45-minutni dirki sem očitno premalo pil, zato sem imel v drugi enourni dirki izredne težave s krči, verjetno največje v moji karieri. Po 20 minutah sem nekako uspel zadevo premostiti in sem potem dirko varno zaključil na 6. mestu. Lahko rečem, da sem bil resno izmučen in prepričan, da zaradi premajhnega vnosa tekočine. Kasneje se je pokazalo, da sem dirko odpeljal še z virozo, ki se kar ni dala pozdravit in se mi je zadeva vlekla skoraj pet tednov. Trenunto v času dopustov dneve izkoriščam tako, da iščem najbolj primerno terapijo za svoje poškodovano koleno. Vidim, da mi bolečine lajša lahkotno kolesarjenje in zato bom s tem nadaljeval tudi na počitnicah, ki si jih bom za kratkih 6 dni privoščil na jadranski obali. Jesenske dirke se zelo hitro bližajo in res komaj čakam, da se bom lahko spet usedel na motor…   Lepo pozdravljeni do prihodnič, ko se ponovno oglasim! Miran