Članek
Prostovoljstvo ali noč med begunci
Objavljeno Oct 28, 2015

Pijem kavico, kosilo je skoraj pripravljeno.

Sedim za računalnikom; stuširan, dišeč, svež. Oči so malenkost trudne od dolgega dneva in noči v Dobovi.

Moja prva volonterska akcija - prva noč z begunci.

Pomislim na vse te ljudi in si rečem:"Kako smo lahko srečni, da imamo toplo vodo, topel dom, svežo hrano, vse možnosti v življenju! Predvsem pa mir!

V Dobovi je bilo za prebegle ljudi vse popolnoma nasprotno; spanje zunaj na vlažnih tleh, spodaj in zgoraj le po deka, zaprti, ležijo v vrsti, stisnjeni. kakor sardine...nekateri mirno, drugi se obračajo.

Mamica zaprosi za malo mleka za dojenčka in deko, saj se trese, ko šiba.

Ta skupina je tu že 2.dan. Ne vedno zakaj, kako, kaj jih čaka, kam gredo naprej...

Notri je bolj mirno. Policija je pustila bivati v industrijskih prostorih družine in posameznike, ki so bolani, otroci imajo vročino, stiskajo se mamicam...

Velik poklon policiji, vojski, medicinskim in gasilskim službam ter prostovoljcem; slika države, skozi katero begunci gredo. Sprejmejo jih mirno, profesionalno, kot se spodobi.

V planu imamo očistiti prostore in pripraviti za drugo skupino, vendar prvi skupini ne kaže premik na vlakovno kompozicijo. En del beguncev je že gor..ponujena jim je hrana, vendar nimajo apetita; vljudno odklonijo, škoda se ne dela. 

Čakajo, da se vlak končno premakne.

Tukaj glasen komentar! Logistika je naši Sloveniji vedno bila nekak trn v peti.

Od poplav, žledolomov pa do sedaj, beguncev.

Na železnici nikjer nobenega, da razloži zmedo pri prevozu z vlakom.

Nihče ne ve, kdaj bi naj vlak šel...vendar pojasnijo, da bo zamudil.

Tudi sanitarije so katastrofa.

To pa je rezultat odlaganja obveznosti, prelaganja na druge in druge termine.

Pa našega ljubega predsednika države pozivam, da preživi 8 ur z prostovoljci, policijo ali vojsko na terenu. Tako bo ZARES vedel, kaj se dogaja in, mogoče, ukrepal.

Avtobusni prevozi pa so OFF Topic.

Zato pa vse obstane.

Spoznam prostovoljce; Belgijko, ki v Sloveniji študira, Romunka, ki takisto študira.

Obe sta navdušeni nad Slovenijo in njenimi lepotami.

Da ne pozabim Slovenskih članic in članov. Vsak ima zanimivo zgodbo.

Vodja prostovoljcev je bil na grškem otoku Lezbos in nikoli ne bo pozabil kaosa, katerega je tam doživel. Begunci razpuščeni, brez hrane in pijače, po parkih, mestih.....anarhija!

Skladišče v Dobovi obsega ogromno različnih oblačil, izdelkov, hrane, igrače in potrabščin, katere so darovali, posamezniki. Seveda se najde kakšna vreča, kjer je nekdo dal smeti namesto oblačil.

Kultura pač.

Končno direktiva, da gremo pospraviti velik industrijski prostor in pripraviti za naslednjo skupino.

V teh skupinah policija popiše begunce. Tako so evidentirani in lahko gredo naprej v Avstrijo, Nemčijo..

Prinesemo orodje in začnemo; ti begunci so kakor mi; so pridni, natančni, zagriženi, muhasti, leni, premeteni..popolnoma normalni ljudje, le iz drugega sveta.

Nekaj jih takoj zagrabi za orodje in pomaga pri čiščenju. Je malce negodovanja na naši strani, ker je veliko smeti, a vse gladko steče, saj nam precej pomagajo pri tem.

Ob čiščenju pade kakšna fora, da se nasmejimo in lažje funkcioniramo.

Begunci sproščenost začutijo in delo hitro steče, še hitreje se konča.

Ob tem vseskozi spremljamo begunce; večina jih dobro govori angleško in dobro sodelujemo.

Karkoli dobijo od nas, dobijo z nasmeškom, a nam se prijazno zahvalijo.

Končno se narišejo še novinarji in takrat se začne...Boooooooooo!!! na begunski strani ograje!

Moram reči, da so ljudje dobro informirani, saj vedo o čem poročajo mediji.

Ves ta medijski cirkus..."Vaši varnostni organi so daleč najbolj korektni do zdaj. Imamo hrano, otroške potrebščine, oblačila, obutev in medicinsko pomoč, izveden je popis, čeprav ne vem zakaj..daleč od tega, kar smo pričakovali. Pri drugih pa smo morali vse pustiti in bežati.. ": mi zaupa možakar ob vprašanju, če je vse vredu.

Konec koncev...takšna akcija da krasno spodbudo, da spoštujemo sočloveka, se veselimo vsakega dne, priložnosti v življenju in male radosti!

Fotoaparat je kar lepo v avtu ostal in s tem ostajajo le slike in utrinki v moji glavi.

Sposojam pa sliko fotografa Mira Majcna.

Miro Majcen - photographer