K
B
je delil
U
VI. Kdo je ubil Ivana Krambergerja?

V Wikipediji vse dobro o Krambergerju, seveda pa ne piše, da je bil član tejne politične policije UDBE. Pa tudi ne, da ni patentiral nobene iznajdbe kar se tiče dializnih aparatov. V knjigi Resnica o Krambergerju avtorja Vlada Pavea piše tudi.Seveda pa kljub tem razodetjem nesojenega očeta slovenskega naroda v knjigi,ki je nastala v pogovoru z avtorjem v trenutkih slabosti oziroma zanj značilne sle po publoiciteti, nekatere stvari okoli Ivana Krambergerja še vedno ostajajo v svetu skrivnosti. Ob tem, da ga pričujoče delo prikazuje najbolj iskreno doslej, in to v luči dobrotnika zase, torej kot človeka, ki je zahvaljujoč prirojenemu geniju največ zaslužil prav na račun tistih, ki so mu pripomogli k lažnemu svetniškemu sijaju, ostajata v polju špekulativnosti še vedno dve izjemno bistveni vprašanji.Prvo je nedvomno mentalno stanje Ivana Krambergerja, ki naj bi ga – po sicer nepreverjenih, a zelo zaupljivih virih – v ZR nemčiji upokojili zaradi psihiatričnih težav. Nič manj pa ne bo pome

B

B
test

test

B
je delil
W
Federico Pignatelli: Kdo je bil moj dedek Emerik Mayer in zakaj mi je pomemben dom mojih prednikov?

(foto: Reporter)

Precej časa preživim v prekrasni Sloveniji in bolj ko vstopam v starejša leta, močneje me vleče k mojim koreninam. Po izgubi mame se je pretrgala pomembna nit, ki me je povezovala s preteklostjo, z dragocenimi zgodbami moje družine. Tudi tistimi grdimi.

Težko je sprejeti bolečino, ki jo je nosila moja mama. Živeti z ranami, ki so nastale v času, ko se je zgodilo nepredstavljivo. Bila je ena izmed žrtev povojnega časa, ko je zgodovina nepravično kaznovala nedolžne. K temu se še vrnem.

A obstajal je tudi čas pred tisto tragedijo. Mama je pogosto pripovedovala o lepih trenutkih svojega otroštva. O brezskrbnih sprehodih po ljubljanskih ulicah, o radosti, ki jo je občutila v svojem domu. Ljubljana je bila njen svet. Njen oče, moj dedek Emerik Mayer, je bil premožen slovenski veletrgovec avstrijskega rodu, ki je ustvaril topel in varen dom za svojo družino.

Med letoma 1937 in 1938 je zgradil znamenito veleblagovnico na vogalu Wolfove ulice in Hribarjevega nabrežja, danes poznan

B
je delil
W
Dejanje, s katerim je Tjaša Andree Prosenc priznala, da je ponaredila vpis direktorja v sodnem registru

(foto: Nova24TV)

Zgodba, ki jo lahko poglavje za poglavjem spremljate na tej spletni strani, se razvija kot kriminalka. Federico Pignatelli je v zadnjem malo bolj čustvenem prispevku razložil, zakaj mu je tako pomembno biti boj za pravico njegove družine. Federico je po očetu sicer potomec stare italijanske plemiške družine, ki sega vse do devetega stoletja. Po mamini strani pa čuti odgovornost do dediščine ene podjetniško najbolj uspešnih družin v predvojni Sloveniji.

Po vseh grozotah, ki jih je njegovi družini prizadejala komunistična oblast po drugi svetovni vojni, jim je tik pred demokratičnimi spremembami konec osemdesetih let le uspelo oprati ime njegovega dedka Emerika Mayerja. Številne partizanske družine so pričale, kako jim je Emerik pomagal preživeti vojno in jih varoval pred okupacijskimi silami.

Kljub temu so ga komunisti po vojni kruto mučili in zahrbtno ubili, njegovo premoženje pa je bilo razgrabljeno. Njegova zgodba kaže razkorak med osvobodilnim partizanskim bojem, ki j

B
je delil
W
Kako je Tjaša Andree Prosenc z goljufijo prisvojila stanovanje in poslovna prostora?

Razvpita odvetnica in pripadnica komunistične elite Tjaša Andree Prosenc si je pred dolgimi leti zase in svojega sina od legitimnega lastnika stavbe na Wolfovi ulici 1 v Ljubljani z goljufijo prisvojila stanovanje in dva poslovna prostora. S pomočjo svojih povezav v odvetniških in pravosodnih omrežjih je to izpeljala na takšen način, da edini legitimni lastnik Federico Pignatelli še vedno bije boj s sodnimi mlini. Vendar takšni primeri nikoli ne zastarajo, saj legitimnega lastnika premoženja ščiti koncept revindikacije.

A do tiste točke še pridemo. Najprej kratek povzetek zgodbe. Hčerki Emerika Mayerja sta na podlagi pričanja dvajsetih pripadnikov partizanskih družin, ki jih je ta med vojno skrival in ščitil pred okupatorjem, konec osemdesetih let uspeli rehabilitirati očeta in na tej podlagi je država vrnila družini stavbo na Wolfovi ulici 1 v Ljubljani. Dediča Federico in Luigi Pignatelli sta se odločila odkupiti delež ostalih sorodnikov ter celovito urediti ta objekt, ki družini pre

B
je delil
B

Spoštovani uporabniki,double exclamation markdouble exclamation mark Obveščamo vas, da je bil PublishWall zaradi tehničnih težav nedostopen od 21:40 do 01:20. Napaka je bila odpravljena in sistem ponovno deluje normalno. Presenetilo nas je na tisoče objav, ki so se ves čas izvajale v ozadju.

B
je delil
W
Česa komisija Odvetniške zbornice Slovenije ni hotela slišati?

V prejšnjem prispevku je bilo opisano, kako je na Odvetniški zbornici Slovenije (OZS) potekal postopek zaradi izneverjenja proti odvetnici Tjaši Andree Prosenc. Tako disciplinska komisija, ki jo je vodil Renato Frelih, kot komisija za etiko pod vodstvom Žive Drol Novak, je odvetnico oprostila. Pri tem pa najbolj bode v oči to, da nobena komisija ni dala možnosti prijavitelju Federicu Pignatelliju, da sploh predstavi in dokaže svoje argumente.

Torej so svojo odločitev sprejeli izključno na podlagi trditev Tjaše Andree Prosenc in njenega zagovornika Mihe Kozinca. Namesto, da bi pogledali listinske dokaze, kdo je bil lastnik podjetja Eurocapital in dejanske sklepe skupščine podjetja, za katere je bila odvetnica pisno pooblaščena, da jih vnese v sodni register, so ji enostavno verjeli na besedo.

Dve komisiji sta torej odločali o tem, ali se je odvetnica izneverila klientu in s ponarejenimi listinami v sodni register vpisala nepooblaščeno osebo. Pri tem pa so svojo odločitev sprejeli izklju

B
je delil
W
Zakaj Federico Pignatelli toži Odvetniško zbornico Slovenije?

Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) bi morala skrbeti za strokovnost in etiko v odvetniškem poklicu. V razvitih državah zbornice skrbijo za avtoriteto in ugled svojega poklica. Zato so neizprosne pri preverjanju in kaznovanju tistih članov, ki mečejo nanj senco.

V primeru OZS pa je odvetniška elita pokazala, da se ne zmeni niti za temeljna načela postopka. Prijavitelju Federicu Pignatelliju namreč sploh niso omogočili, da bi disciplinski in etični komisiji predstavil svoje argumente. Že s tem odnosom so sporočili, da skrbijo samo za svoje ozke interese. Morali pa bi biti moralni kompas v tem slovenskem pravnem močvirju.

Federico je zato 2022 vložil tožbo proti OZS zaradi nezakonitosti Mnenja o skladnosti ravnanja odvetnice Tjaše Andree Prosenc z načeli in pravili Kodeksa odvetniške poklicne etike ter za plačilo odškodnine zaradi kršitev pravic. Pri tem je ponovno povzel dejansko stanje, ki sta ga komisiji OZS spregledali, ker nista omogočili prijavitelju, da bi jima ga predstavil z vsem