V teh novih časih, ko svet samo drvi nekam naprej, ima nadvse veliko vrednost dejstvo, da še obstajajo skupine, ki cenijo svojo tradicijo, izvirajočo od naših dedov in pradedov.

Orkester je od začetka 90. let, ko je dirigentsko taktirko prevzel Boris Babič, s svojim delovanjem prerasel okvire kraja, v katerem deluje. Z igranjem in družabnostjo navdušujejo tudi drugod po Sloveniji in tujini. Godbeniki so gostovali že v številnih evropskih državah – v Franciji, Španiji, Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. Vseskozi dopolnjujejo svoj glasbeni repertoar. Koračnicam, polkam in valčkom, ki so prevladovale v začetku devetdesetih let, so se pridružile nove zvrsti kot so klasična in filmska glasba, zimzelene domače in tuje uspešnice, modernejše popevke, jazz, etno, dixie in latinskoameriška glasba. Tako orkester sledi trendom in zahtevam sodobne glasbe, obenem pa ohranja tradicijo domače glasbe. S svojim repertoarjem je orkester zelo prilagodljiv nastopom ob različnih priložnostih, kar pomeni, da izvaja zelo raznoliko glasbo. Ta lastnost fleksibilnosti in prilagodljivosti je ena od največjih vrlin orkestra. S svojimi paradnimi nastopi in igranjem v gibanju oz. korakanjem orkester popestri marsikatero prireditev, tako da se lahko občinstvo iz poslušalcev prelevi tudi v gledalce.

V domačem kraju nastopa ob vseh pomembnejših praznovanjih in dogodkih v krajevni skupnosti kot so Praznik refoška v mesecu maju, komemoracija ob Dnevu spomina na mrtvein Martinovanje v novembru ter v sodelovanju z domačo župnijo tudi ob velikonočni vstajenjski procesiji.

Od leta 2010 ob koncu šolskega leta v mesecu juniju godbeniki pripravijo Vaje pod zvezdami, katerih namen je prikazati celoletni repertoar predvsem staršem, sorodnikom in ostalim najbližjim podpornikom. Na prostem na marežganski razgledi ploščadi ob sončnem zahodu odmevajo skladbe pretekle sezone. Nastop pred domačim občinstvom je tudi nekakšna priprava na nastope v poletnem času.

Tradicionalen je postal tudi Božično novoletni koncert, ki ga od leta 1994 vsako leto pripravijo konec decembra in ki vedno napolni domačo dvorano kulturnega doma do zadnjega kotička. Zadnja leta so mu godbeniki dodali tudi dobrodelno noto, saj zbrane prostovoljne prispevke občinstva namenijo pomoči potrebnim društvom, nevladnim organizacijam in šolam.

Poznani pa so tudi kot odlični gostitelji, zato se njihovim vabilom v Marezige vedno vsi radi odzovejo. KD Pihalni orkester Marezige od leta 1999 vsako leto v maju v sklopu Praznika refoška organizira Mednarodno srečanje pihalnih orkestrov. Udeležijo se ga godbeniki iz Slovenije in sosednjih držav (Hrvaške, Italije, Avstrije). Srečanje poteka pod geslom »Prijatelju ustvarjamo glasbo in glasba prijatelje«. Takšen je tudi naslov prve zgoščenke, ki jo je Pihalni orkester Marezige izdal novembra 2000 v samozaložbi.

Leta 2001 je kulturno društvo Marezige praznovalo 100-letnico ustanovitve društva. Ob tem so izdali monografijo »Stoletje dolga pot Neodvisnosti do neodvisnosti«, v kateri je zbrana zgodovina društva in podrobneje opisan razvoj godbeništva v Marezigah. Istega leta je pričel v Marezigah delovati tudi dislocirani oddelek Glasbene šole Koper, za kar si je kulturno društvo prizadevalo že od osemdesetih let dalje. To je bil za Marezige velik uspeh in zagotovilo za nadaljevanje glasbene tradicije. Z odprtjem oddelka glasbene šole v domačem kraju so otroci iz Marezig in okoliških vasi dobili edinstveno priložnost za glasbeno izobraževanje v domačem okolju.

Leta 2006 je orkester praznoval 100. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti so v mesecu maju priredili slavnostni koncert s številnimi gosti, organizirali 31. Istrska srečanja pihalnih orkestrov in v mesecu decembru izdali monografijo »U Marezgah godmo vre stu let«.

V pihalnem orkestru Marezige se združujejo mladi in manj mladi godbeniki. Največ novih članov prihaja v orkester iz omenjenega oddelka glasbene šole Koper v Marezigah. Večinoma so to učenci domače Osnovne šole Ivana Babiča Jagra ter srednješolci, njeni bivši učenci, ki poleg preobilice šolskega dela ter drugih, za mlade včasih prevladujočih stvari, toliko ur namenjajo delovanju svojega orkestra. Tudi godbeniki iz Marezig odhajajo v srednje šole in fakultete v druge kraje, vendar ostajajo člani orkestra, hodijo na vaje ob petkih zvečer ter na nastope ob vikendih, ko bi lahko sicer počeli kaj drugega.

Orkester se lahko pohvali, da ima v svojih vrstah tudi člane, ki so bili nagrajeni s križem za zasluge CISM za 50. letno amatersko igranje v pihalni godbi. Brez njihove zavzetosti se godbeništvo v Marezigah ne bi ohranilo. Še vedno so točni in redni obiskovalci vaj, s svojimi izkušnjami pomagajo vzgajati mlade člane, dajejo jim dober zgled in jih spodbujajo pri vztrajnosti.

V letu 2012 je Boris Babič obeležil svojo 20. obletnico dirigiranja. Z njegovim prihodom v začetku devetdesetih let je orkester pričel uresničevati nove načrte, zastavil si je višje cilje, ki jih uresničuje že vrsto let. Uspehi orkestra se kažejo na različnih tekmovanjih doma in v tujini, najpomembnejši so naslednji:

• Leta 1997 v Sežani na 17. tekmovanju slovenskih pihalnih orkestrov v tretji težavnostni stopnji prejeli srebrno listino;
• Leta 2002 v Ilirski Bistrici na 22. tekmovanju v tretji težavnostni stopnji osvojili zlato plaketo in s tem napredovali v višjo težavnostno stopnjo (kjer so še danes);
• Leta 2007 v Žalcu na 27. Tekmovanju slovenskih godb v drugi težavnostni stopnji prejeli srebrno plaketo (za 89,72% doseženih točk);
• Leta 2008 v Bertiolu v Italiji na 8. mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v drugi težavnosti stopnji dosegli drugo mesto;
• Leta 2009 v Ormožu na 14. tekmovanju godb Slovenije v zabavnem programu zmagali oz. osvojili pokal Vinka Štrucla
• Leta 2011 v Rivi del Garda v Italiji na 13. mednarodnem tekmovanju Flicorno d’oro v drugi težavnostni stopnji dosegli sedmo mesto (82,54 točk).
• Leta 2013 v Žalcu na 33. Tekmovanju slovenskih godb v drugi težavnostni stopnji prejeli srebrno plaketo (za 80,93 točk).

Vse tekmovalne skladbe, razen zadnjih iz leta 2013, so združene na zgoščenki »V Marezgah godmo vre stupet let«, ki je bila izdana leta 2011 ob praznovanju 105. obletnice orkestra.

Pihalni orkester Marezige iz leta v leto raste, se pomlajuje in gradi na kakovosti. Nenehna želja starejših in dolgoletnih članov orkestra je, da bi mlajše godbenike ob prihodu v orkester ali pripravnico s pomočjo glasbe in medsebojnega delovanja vključili v skupino, do katere bodo čutili pripadnost, se v njej učili pravil obnašanja, potrpežljivosti in sklepanja kompromisov. Hkrati bodo v orkestru spoznali timsko delo, spletli medsebojne prijateljske vezi tako z vrstniki kot tudi odraslimi in starejšimi godbeniki. Medgeneracijski odnosi namreč ugodno vplivajo tako na mlajšo kot na starejšo generacijo godbenikov.

Godbenike poleg prijateljskih vezi veže predvsem ljubezen do glasbe, ki je preživela vse slabe čase in se ne prepušča toku političnih dogajanj. V glasbi ni prepada med mišljenji. To je velika popotnica za življenje.

Tako je danes prva želja in načrt orkestra, da bi v svoje vrste privabljali vse več otrok in mladine, da bi nenehno rasli in dvigovali kvaliteto igranja ter da bi kljub generacijskim razlikam med njimi vladali zdravi medsebojni odnosi. Samo na takšen način se lahko ohranja stoletna tradicija godbeništva v Marezigah.