Mnenje:

Še eno mnenje (Andraž Teršek, celoten prispevek https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/kolumne/297119)

"... Predlog dopolnitev 39. člena ZNB dejansko ni prav nič drugega, kot nadvse neposrečen zapis tako rekoč vsega tistega, kar smo imeli, poznali, uresničevali in trpeli v obdobju 2020-2022, v pravni akt, ki se imenuje zakon, v obliki člena in dveh dodatnih členov. Sicer je vse to res zapisano nekoliko mehkejše, s prijaznejšim videzom, a zelo neposrečeno, pravno štorkljavo, stvarno neutemeljeno in družbeno škodljivo. V tem smislu je – tudi to zapišem z rahlo tresočo roko - ta predlog zanikanje, odstop od tistega, kar se je obljubljalo … kar so zmagovalci volitev napovedovali in obljubljali tik pred volitvami.

Ob takšnem in tako očitnem zanikanju prvotnih napovedi in predvolilnih obljub je zato povsem na mestu vprašanje: zakaj niso potem tisti, ki so bili sestavni del odločevalskih procesov že do volitev, po volitvah pa jim je uspelo to ostati (seveda v strankarski preobleki, a ne prvič), prejšnji oblasti zagotovili glasove in dvignili roke za sprejem starega predloga ZNB-D? Bojda ne samo zaradi videza (ker ne gre za več kot videz) besednega omehčanja pri novem predlogu? Kajti, vsebina novega predloga ni bistveno drugačna od starega, ker je bistveno podobna.

Žal mi je, zelo, da moram ponovljeno ponoviti ponavljano, to pa storiti s pravniško nejevoljo, raziskovalno utrujenostjo in državljansko zadrego: tudi ta zakonski predlog odraža nerazumevanje, nedojemanje realnosti kovidnega režima in kovidne pravne politike, zlasti pa objektivnih, dokazljivih in zdaj že res kategorično dokazanih, očitnih dejstev – znanstvenih, medicinskih, pravnih, psiholoških, socialnih, sistemskih, geopolitičnih. Tistega, za kar zares gre. Resnice v resničnosti. Javnost še vedno ni deležna niti tiste resnice, ki se že nekaj mesecev celo objavlja v renomiranih in najvišje rangiranih/točkovanih, zato tudi citiranih in v družbeni praksi uporabljanih znanstvenih virih. Prav tistih virih, na katere se praviloma sklicuje (kadar se sploh na kaj sklicuje, kar ni pogosto) tudi uradna medicina in njihovi javno najbolj prepoznavni, tudi v odločevalski proces vpeti predstavniki in predstavnice – a le takrat in izključno takrat, ko vsebina objav ne zasaja dvoma, ali celo zanika (prav taka znanstvena vsebina se vse pogosteje pojavlja v novejših in novih kritičnih znanstvenih ocenah, analizah in študijah) dosedanje, predhodno, a žal tudi še naprej nadaljevano zatrjevanje javnosti, priporočanje, promoviranje, uvajanje in odrejanje teh in onih »ukrepov«, pogojevanj in posegov – v človekovo svobodo, v posameznikov status, v njegovo moralno integriteto, osebno dostojanstvo in telo. Končno v njegovo zdravje in življenje. Teme pa se raztezajo od prevpraševanj, odkrivanj in razkrivanj problematičnih učinkov obraznih mask, socialne distance, zraka, preventive, zgodnjega zdravljenja in … in … kovidnih cepiv. Virov, ki služijo kot neizpodbitni znanstveni dokaz je že na pretek. Znatno manj je uradnih priznanj funkcionarjev in skoraj-funkcionarjev. O napakah. Zelo milo in prizanesljivo rečeno »napakah.« A o tem se še naprej (z nerazumno in neodgovorno trmasto vztrajnostjo) ne govori in ne piše. O tem se še naprej molči. V dnevni politiki, v mainstream medijih, na javni RTV, v zavodih in ustanovah, v ambulantah, končno pa – srhljivo, nedojemljivo, sramotno, zavržno … - na sodiščih.

Tega mi je zelo žal. To me zelo skrbi. ..."

Sledi besedilo iz trenutnega ZNB ter predlog sprememb, vse zbrano na enem mestu, kar vam lahko pomaga, da si ustvarite svoje mnenje. V predlogu sprememb je poudarjeno vse tisto, o čemer naj bi prejšnja Vlada (po odločbi US RS) ne imela pravice odločati (a je želela), sedanja pa bo to imela na podlagi zakona. Sproti so podana vprašanja (rdeče) samo na 'prvo žogo'. Poševno - deli besedila, ki naj bi bili v prid ljudstva, ampak ni razvidno ali je to obvezojoče in če je, kakšne so posledice, če se to ne upošteva v praksi. 

Majhna opomba: za vse, kar je tukaj napisano, je bilo potrebno približno uro in pol. Sklepamo, da bi bilo (raziskovalnemu) novinarju potrebno manj časa.

Na koncu so členi glede odškodnin (življenje otroka 10.000EUR ????), ki NISO predmet spremembe ZNB.

Viri:
Predlog sprememb https://cutt.ly/lKF3DEO (originalno https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/...)
Obstoječi ZNB https://www.iusinfo.si/zakonodaja/znb/

Glede Ustave RS, 3.a člena, 90. člena ter ostalih, ki niso v prid ljudstva - drugič (mogoče bo kakšnemu novinarju tudi to zanimivo).

========= ZNB - obstoječe na dan 28.06.2022, 39. člen =========

39. člen

O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora Vlada Republike Slovenije nemudoma obvestiti Državni zbor Republike Slovenije in javnost.

========= Konec ZNB - obstoječe na dan 28.06.2022, 39. člen =========

========= ZNB - predlog 39., 39.a, 39.b, 57. člen =========

V Zakonu o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06- uradno prečiščeno besedilo, 49/20-ZIUZEOP, 142/20, 175/20-ZIUOPDVE, 15/21-ZDUOP, 82/21 in 178/21 - odl. US) se 39. člen spremeni tako, da se glasi:

39. člen

(1) Kadar drugi ukrepi, določeni s tem zakonom, ne zadoščajo ali ne bodo zadoščali za zagotavljanje zadostnega varstva pred širjenjem oziroma za preprečevanje nalezljivih bolezni ter varovanje zdravja in življenja ljudi, lahko Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za zdravje, z uredbo predpiše tudi ukrepe, določene v tem členu, če so takšni ukrepi nujni, primerni in sorazmerni za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni ter varovanje zdravja in življenja ljudi. Vlada Republike Slovenije mora pri sprejemu uredbe izhajati iz strokovne ocene iz 39.a člena tega zakona ter v primeru, ko ne sledi strokovni oceni, to v predlogu uredbe tudi obrazložiti. Ukrepi, določeni v tem členu, se lahko izrekajo zgolj v primeru, ko minister, pristojen za zdravje, ali Vlada Republike Slovenije na podlagi četrtega odstavka 7. člena tega zakona razglasita epidemijo nalezljive bolezni ali v primeru, ko na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje ocenita, da obstaja nevarnost hitrega širjenja nalezljive bolezni.

(2) Obrazložitev predloga uredbe vsebuje najmanj: pravno podlago za ukrepe, strokovno podlago za ukrepe, ki jo predstavlja strokovna ocena iz 39.a člena tega zakona, rok trajanja ukrepov, človekove pravice in temeljne svoboščine, ki jih ukrepi omejujejo, ter analizo ustavne dopustnosti omejitev teh človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

(3) Vlada Republike Slovenije lahko v skladu s prejšnjima odstavkoma tega člena v uredbi določi, da se gibanje in zbiranje oseb ter promet blaga ali izvajanje storitev, ki predstavljajo znatno tveganje za širjenje nalezljive bolezni, pogojuje:
- z upoštevanjem higiensko varnostnih in drugih zaščitnih ukrepov glede na način prenosa nalezljive bolezni, kot so zagotavljanje osebne higiene, uporaba zaščitnih sredstev, vzdrževanje medosebne razdalje, razen določitve največjega števila oseb, ki se lahko gibajo, zbirajo ali dostopajo do blaga in storitev;
- s posredovanjem osebnih podatkov odgovorni osebi javnega ali zasebnega prava, ki organizira zbiranje oseb oziroma opravlja promet blaga ali izvaja storitve;
- s predložitvijo ustreznih dokazil o imunosti ali neokuženosti ali drugih ustreznih dokazil odgovorni osebi iz prejšnje alineje.

(4) Če Vlada Republike Slovenije po preučitvi strokovne ocene iz 39.a člena tega zakona oceni, da ukrepi, določeni v prejšnjem odstavku tega člena, ne zadoščajo ali ne bodo zadoščali za zagotavljanje zadostnega varstva pred širjenjem oziroma za preprečevanje nalezljivih bolezni ter varovanje zdravja in življenja ljudi, lahko z uredbo odredi tudi naslednje ukrepe:

1. omeji prihod iz držav, v katerih obstaja možnost okužbe z nalezljivo boleznijo, in sicer tako, da se kot pogoj za prihod v državo zahteva predložitev ustreznih dokazil o imunosti ali neokuženosti ali drugih ustreznih dokazil ali se od osebe, ki vstopa v državo, zahteva posredovanje osebnih podatkov v skladu s sedmim odstavkom tega člena, pri čemer se državljanu Republike Slovenije ali tujcu z dovoljenjem za prebivanje v Republiki Slovenji, razen v primerih iz naslednje točke, ne sme prepovedati ali preprečiti prihoda v Republiko Slovenijo;
2. prepove prihod iz držav iz prejšnje točke tujcem, ki nimajo pravnega naslova za bivanje v Republiki Sloveniji in ne vstopajo na ozemlje Republike Slovenije, da bi uresničevali pravico do družinskega življenja z družinskimi člani tujca, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja vstop, bivanje in zapustitev tujcev,
3. omeji gibanje na določeno območje ali prepove dostop na določeno mesto, pri čemer mora upoštevati značilnosti območja, zlasti gostoto poselitve, ter dostop do storitev javnega prevoza, poštnih storitev, bančnih storitev, zdravstvenih storitev in tem podobnih storitev ter in dostop do prehranskih, živilskih in higienskih dobrin. Če se omejitev gibanja predpiše za območje celotne države ali večje dele države, mora Vlada RS posebej utemeljiti nujnost takšne omejitve ter razloge, zaradi katerih omejitev gibanja znotraj manjšega dela teritorija ne bi učinkovito doprinesla k zajezitvi prenosa nalezljive bolezni:
4. omeji ali prepove zbiranje oseb v kinodvoranah, gledališčih, muzejih, knjižnicah, drugih ustanovah za izvajanje kulturne dejavnosti, gostinskih in nastanitvenih obratih, verskih objektih, v športnih objektih, na javnih prireditvah in javnih krajih, razen javnih shodov zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena in zbiranja zaradi kolektivnega uresničevanja verske svobode,
5. omeji ali prepove promet z blagom, izvajanje storitev ali izvajanje delovnih procesov,
6. omeji, določi način izvajanja ali prepove pouk oziroma izvajanje vzgojno izobraževalnega oziroma izobraževalnega programa v prostorih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, pri čemer se zasleduje načelo največje otrokove koristi in učinkovito uresničevanje pravice do izobraževanja.

(5) Če ukrepi iz četrtega odstavka tega člena ne zadostujejo za preprečitev širjenja nalezljive bolezni, se lahko v času in za čas razglašene epidemije omeji javne shode zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena ter zbiranja zaradi kolektivnega uresničevanja verske svobode.

(6) Z uredbo Vlada Republike Slovenije določi tudi izjeme, ki veljajo za posamezni ukrep, vse z namenom uresničevanja načela sorazmernosti med zasledovanimi cilji posameznih ukrepov ter omejevanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v katere se s posameznimi ukrepi posega.

(7) Osebni podatki iz 2. alineje tretjega odstavka tega člena obsegajo osebno ime, stalno oziroma začasno prebivališče in kontaktne podatke (telefonsko številko oziroma elektronski naslov). Osebni podatki iz 1. točke četrtega odstavka tega člena obsegajo osebno ime, stalno oziroma začasno prebivališče, kontaktne podatke (telefonsko številko oziroma elektronski naslov), kraj in čas vstopa in izstopa v in iz Republike Slovenije ter identifikacijsko številko prevoznega sredstva. Osebni podatki se hranijo 30 dni in se po poteku tega roka uničijo. Do teh podatkov lahko dostopa Nacionalni inštitut za varovanje zdravja.

(8) Uredbe, s katerimi se predpišejo ukrepi iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena, morajo vsebovati določbo o dolžini veljavnosti uredbe, pri čemer ta ne sme presegati petnajst dni. Uredba, ki ne opredeljuje dolžine veljavnosti, preneha veljati sedmi dan po uveljavitvi. (torej se lahko gremo na vsakih 7 dni)

(9) Vlada RS lahko v uredbi iz tega člena določi tudi prekrške in sankcije zanje za primer kršitve določb uredbe.

Za 39. členom se doda novi 39.a člen, ki se glasi:

39.a člen

(strokovna skupina)

(1) Za spremljanje in koordinacijo ukrepov iz 39. člena tega zakona se za vsako posamezno stanje, za katero minister, pristojen za zdravje, ali Vlada Republike Slovenije na podlagi četrtega odstavka 7. člena tega zakona razglasita epidemijo nalezljive bolezni ali v primeru, ko na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje ocenita, da obstaja nevarnost hitrega širjenja nalezljive bolezni, ustanovi neodvisna strokovna skupina (v nadaljnjem besedilu: strokovna skupina). Strokovno skupino vodi predstavnik epidemiološke znanosti, sestavljajo pa jo še vsaj predstavniki imunološke, sociološke, psihološke in pravne znanosti, strokovnjak za bolezen, ki se določi glede na predvidljive zaplete nalezljive bolezni ter mikrobiolog 

(2) V primeru, ko situacijo iz prejšnjega odstavka razglasi Vlada Republike Slovenije, ta ustanovi strokovno skupino. V primeru, ko situacijo iz prejšnjega odstavka razglasi minister, pristojen za zdravje, strokovno skupino ustanovi minister. Strokovni skupini iz prejšnjih stavkov delujeta v okviru mministrstva, pristojnega za zdravje. (na podlagi katerih kriterijev se določa člane skupine, ali se strokovnjakom, ki niso v skupini, omogoči odprta (javna) izmenjava mnenj ... )

(3) Strokovna skupina na zahtevo Vlade Republike Slovenije oziroma ministra, pristojnega za zdravje, sprejme obrazloženo strokovno oceno, ki v vsakem primeru zajema epidemiološke, medicinske in etične vidike, če tako oceni strokovna skupina, pa tudi družbene in psihološke vidike ukrepov iz 39. člena tega zakona ter obseg posega v ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine.

(4) Strokovna ocena vsebuje:
- oceno stanja, skupaj z medicinskimi in epidemiološko-mikrobiološkimi podatki o širjenju in nevarnosti nalezljive bolezni ter podatki o zmogljivosti in obremenjenosti zdravstvenega sistema, ki vsebujejo tudi oceno tveganja za obdobje nadaljnjih 30 dni;
- določitev najmanjše okužene oziroma ogrožene teritorialne enote, znotraj katere so predlagani ukrepi primerni, nujni in sorazmerni, in ciljne populacije ukrepov,
- strokovna stališča o najprimernejših ukrepih za preprečevanje nalezljive bolezni ter primerjavo teh ukrepov z vidika njihove učinkovitosti,
- priporočene ukrepe za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni z navedbo vrste ukrepa, okuženega oziroma ogroženega območja in ciljne populacije ukrepov,
- razloge za odreditev ukrepov, ki vsebuje poročilo o koristih priporočenega ukrepa in intenziteto omejevanja svobode gibanja in zbiranja ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v katere se s posameznimi ukrepi posega, upoštevaje prostorske oziroma populacijske učinke posameznega predlaganega ukrepa;
- oceno vpliva prometa s posameznimi vrstami blaga ter izvajanja storitev in delovnih procesov na pojav in širjenje nalezljive bolezni, ob upoštevanju stopnje omejevanja pri prometu s tem blagom ter izvajanjem storitev in delovnih procesov, in priporočilo ustreznih ukrepov iz 39. člena tega zakona in pogojev, pod katerimi se lahko ponuja in koristi posamezna storitev oziroma opravlja delovni proces, če Vlada Republike Slovenije predlaga omejitev ali prepoved prometa z blagom oziroma omejitev ali prepoved izvajanja storitev in delovnih procesov, ki pomenijo znatno tveganje za širjenje nalezljive bolezni,
- druge ugotovitve in priporočila.

(5) Pri pripravi strokovne ocene iz tega člena ter pri pripravi predloga uredbe iz 39. člena tega zakona, se upoštevajo ustaljeni kazalniki in merila za določeno nalezljivo bolezen, v skladu s pravili medicinske stroke, še zlasti:
- način in hitrost prenosa okužbe z upoštevanjem vloge presimptomatskega in asimptomatskega prenosa;
- bazično in efektivno reprodukcijsko število;
- splošna umrljivost, presežna umrljivost, umrljivost zaradi specifičnega povzročitelja, smrtnost;
- število novih okužb na določeno število prebivalcev v določenem časovnem obdobju v primerjavi s pričakovanim številom
- število aktivno okuženih oseb v določenem časovnem obdobju na določeno število prebivalcev;
- raven imunosti populacije;
- delež okuženih oseb glede na število opravljenih testiranj;
- število obolelih oseb;
- število oseb, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje;
- število oseb, ki potrebujejo intenzivno terapijo, obremenjenost zdravstvenih kapacitet glede na število obolelih oziroma obolelih s specifičnimi potrebami zdravljenja;
- predvidene in znane zdravstvene, socialne ter družbene posledice nalezljive bolezni;
- ogroženost bolnikov in populacije, upoštevaje strokovna dognanja o posamezni nalezljivi bolezni ter vrstah in učinkovitosti diagnostike, zdravljenja in možnih preventivnih ukrepih;
- druga strokovno-medicinska merila in kazalnike glede na specifične značilnosti posamezne nalezljive bolezni;
- tehnične, kemične in druge lastnosti blaga, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na pojav in širjenje nalezljivih bolezni;
- vrste storitev (glede na način izvajanja, pri čemer se zlasti upošteva kontaktnost storitve). izvajanje katere bi vplivalo ali bi lahko vplivalo na prenos nalezljive bolezni. (ali gre za pravila slovenske medicinske stroke ... če se priporočila, navodila, smernice ipd. SZO ne skladajo z mnenjem slovenske medicinske stroke in strokovnjakov, ali se bodo upoštevala ...)

(6) Med kazalniki iz prejšnjega odstavka se pripravi strokovne ocene uporabijo tisti, ki so na voljo v času priprave. Nacionalni inštitut za javno zdravje zagotavlja, da kazalniki združujejo enake vsebinsko standardizirane podatke, ki jih posredujejo zdravstveni zavodi, laboratoriji in organizacije iz tega zakona. (na kakšen način se podatki dostavljajo, kje bodo javno dostopni (gre za podatke javnih zavodov, ki ne smejo biti skrivnost), kdo bo odgovoren za natančnost podatkov ter kakšne posledice bodo, če se post-festum izkaže, da podatki niso bili natančni ...)

(7) Strokovna skupina mora v primeru, ko je treba po njeni oceni za zajezitev širjenja nalezljive bolezni omejiti gibanje oseb, v strokovni oceni definirati najmanjšo teritorialno enoto, omejitev gibanja na katero bo ob predvidenem razvoju nalezljive bolezni pomembno doprinesla k zajezitvi širjenja nalezljive bolezni. (ali to pomeni, da je najmanjša teritorialna enota stanovanje, soba, celo hotelska soba ... in kdo bo preverjal, če se omejitve upoštevajo...?)

(8) Strokovna skupina pri pripravi strokovne ocene upošteva tudi podatke Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), ki se nanašajo na epidemiološko situacijo v posamezni državi, ali druge uradne podatke tujih ali mednarodno priznanih institucij s področja javnega zdravja, če takšna ocena oziroma uradni podatki obstajajo. (še enkrat: če se priporočila, navodila, smernice ipd. SZO, ali ECDC ali ... ne skladajo z mnenjem slovenske medicinske stroke in strokovnjakov, ali se bodo upoštevala ...)

(9) Nacionalni inštitut za javno zdravje nudi strokovni skupini pri pripravi strokovne ocene vso strokovno, tehnično, kadrovsko in drugo potrebno pomoč. Podporo strokovni skupini glede na potrebe nudijo tudi izvajalci zdravstvene dejavnosti na terciarni ravni, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za biologijo. (kje se lahko javno vidijo podatki vseh naštetih ustanov ..., nenazadnje gre za javne ustanove in za podatke, ki lahko zelo usodno vplivajo na življenje v državi)

(10) Strokovna ocena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(11) Člani strokovne skupine imajo za čas sodelovanja v strokovni skupini pravico do odsotnosti z dela, kot jo ureja zakon, ki ureja delovna razmerja, za primere opravljanja funkcije ali obveznosti po posebnih zakonih. Člani strokovne skupine so upravičeni do nagrade in povračila stroškov za delo po predpisih, ki jih sprejme minister, pristojen za zdravje. (splošno - katera je odgovornost ter kakšne so posledice za člane skupine, če se izkaže, da niso pravilno predlagali vse omenjeno ...)

Za 39.a členom se doda novi 39.b člen, ki se glasi:

39.b člen

(nadzor Državnega zbora Republike Slovenije)

(1) Istočasno z vložitvijo predloga za sprejetje uredbe iz 39. člena Vladi Republike Slovenije, pošlje minister, pristojen za zdravje, predlog ukrepov v seznanitev Državnemu zboru Republike Slovenije.

(2) Ko Vlada Republike Slovenije sprejme uredbo iz 39. člena tega zakona, jo nemudoma pošlje v seznanitev Državnemu zboru Republike Slovenije. Poslanke in poslanci se seznanijo z uredbo na seji delovnega telesa pristojnega za obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov s področja javnega zdravja pet dni po njenem prejemu.

(3) Uredbo ali del uredbe, s katero želi Vlada Republike Slovenije podaljšati veljavnost po vsebini istega ukrepa iz 39. člena tega zakona preko 30 dni in preko 60 dni, mora obravnavati delovno telo iz prejšnjega odstavka ter predlagati in glasovati o sklepu, ki podaja soglasje k uredbi ali delu uredbe Vlade. Delovno telo iz prejšnjega odstavka predlagani sklep pošlje v odločanje Državnemu zboru. Predlagani sklep je izglasovan, če zanj glasuje večina navzočih(????) poslank in poslancev Državnega zbora RS.

(4) Uredbo ali del uredbe, s katero želi Vlada Republike Slovenije podaljšati veljavnost po vsebini istega ukrepa iz 39. člena tega zakona preko 90 dni, mora obravnavati delovno telo iz 2. odstavka tega člena ter predlagati in glasovati o sklepu, ki podaja soglasje k podaljšanju veljavnosti uredbe ali dela uredbe Vlade preko 90 dni. Delovno telo iz 2. odstavka tega člena predlagani sklep pošlje v odločanje Državnemu zboru. Predlagani sklep je izglasovan, če zanj glasuje večina (zakaj ne 2/3 večina ...) vseh poslank in poslancev Državnega zbora RS

(5) Postopek iz prejšnjega odstavka se ponovi vsakokrat, ko Vlada Republike Slovenije sprejme uredbo, s katero podaljša veljavnost po vsebini istega ukrepa iz 39. člena tega zakona za nadaljnjih 30 dni. (še enkrat splošno - katera je odgovornost in kakšne so lahko posledice za člane Vlade in DZ, če se izkaže, da so v času odločanju imeli na voljo drugačne informacije ter jih niso upoštevali ...)

V 57. členu se črta štirinajsta točka prvega odstavka.

Črta se tretji odstavek.

KONČNA DOLOČBA

(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

========= Konec ZNB - predlog 39., 39.a, 39.b, 57. člen =========

Odškodnine (ali, koliko je vredno življenje oz, ali se kakšen starši strinja s tem)

=====================