Članek
ZAKAJ JE PRAVNA, ODVETNIŠKA, SODNA ... STROKA V SLOVENIJI TIHO?
Objavljeno Nov 30, 2023

Verjetno je že znano, da so člani parlamenta Estonije poslali dopis v katerem zavračajo novo pandemijsko pogodbo ter spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (International Health Regulation - IHR).

Na drugem koncu sveta, v Novi Zelandiji, so po volitvah v koalicijski pogodbi jasno definirali zadržanost do le-teh, da bi nova vlada imela čas, da jih obravnava z vidika "testa nacionalnega interesa".

"...

  • Zagotoviti, da se pred sprejetjem kakršnih koli sporazumov Nove Zelandije z ZN in njenimi agencijami, ki omejujejo nacionalno odločanje, opravi "test nacionalnega interesa" in ponovno potrditi, da ima novozelandska notranja zakonodaja prednost pred vsemi mednarodnimi sporazumi.


  • Kot del zgoraj navedenega se do 1. decembra 2023 zadrži predlagane spremembe zdravstvenih predpisov Svetovne zdravstvene organizacije, da bo prihodnji vladi omogočeno, da jih obravnava glede na "test nacionalnega interesa"


..."


Torej, Nova Zelandija na prvo mesto postavlja lastno zakonodajo ter zahteva uskladitev mednarodnih sporazumov z le-to.

Nekaj podobnega imamo tudi v Sloveniji.

Namreč, 3.a člen Ustave RS dopušča podpise mednarodnih pogodb s katerimi lahko "... prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije ..." ampak samo, če "... temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države ...".


3.a člen


Slovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot.

Pred ratifikacijo mednarodne pogodbe iz prejšnjega odstavka lahko državni zbor razpiše referendum. Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali. Državni zbor je vezan na izid referenduma. Če je bil referendum izveden, glede zakona o ratifikaciji take mednarodne pogodbe referenduma ni dopustno razpisati.
Pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, se v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij.
V postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v mednarodnih organizacijah, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, vlada sproti obvešča državni zbor o predlogih takih aktov in odločitev ter o svoji dejavnosti. Državni zbor lahko o tem sprejema stališča, vlada pa jih upošteva pri svojem delovanju. Razmerja med državnim zborom in vlado iz tega odstavka podrobneje ureja zakon, ki se sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.“


Glede na to, da v predlaganih spremembah IHR v 3. členu ni več pogojev "... ob polnem spoštovanju dostojanstva, človekovih pravic in temeljnih svoboščin oseb ..." kot je napisano v trenutno veljavnih predpisih, pomeni, da vsaka takšna pogodba ne bi bila v soglasju z veljavno Ustavo RS in ne bi mogla biti veljavna/zavezujoča.


 
V skladu s tem, Vlada RS mora poslati dopis, da se do nadaljnjega vzdrži glede pandemijske pogodbe (v kateri se zahteva "... kontrola nad zdravjem ljudi, hišnih živali, domačih živali, rejnih živali in divjih živali ter kmetijskih rastlin in splošnim zdravjem naravnega okolja strogo nadzorovana. Skratka, želijo imeti nadzor nad vsemi vidiki življenja vseh ljudi ...") ter sprememb IHR kot so predlagane, posebej, če se preberejo členi Ustave RS kot so npr.:


34. člen
(pravica do osebnega dostojanstva in varnosti)


Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.

35. člen
(varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic)

Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove
zasebnosti ter osebnostnih pravic.

...

38. člen
(varstvo osebnih podatkov)

Zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih
podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.
Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor, in varstvo tajnosti osebnih
podatkov določa zakon.
Vsakdo ima pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj,
in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.

39. člen
(svoboda izražanja)

Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in
drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi
vesti in mnenja.
Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu
utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.

Ustava RS: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1


Verjetno bi se našlo ogromno nesoglasij tudi s slovensko zakonodajo, če nič drugega to, da bi SZO skozi predlagano pogodbo in amandmaje dobila pravico, da direktno (s svojimi ne-izvoljenimi predstavniki) dela na sprejemanju ali spreminjanju zakonov RS, kar naj bi (po trenutni zakonodaji) bila pristojnost Vlade RS in DZ, ki sta izvoljena s strani ljudstva Slovenije.

Torej, ali je pravna, odvetniška, sodna ... stroka res mnenja, da to ni njihovo delo ali so dobili "nalogo", da bodo tiho?

Več informacij na