===== Informacija =====
Od 720 poslancev je glasovalo 577 in sicer:

390 za resolucijo

135 proti

52 vzdržani

Slovenski EU poslanci:
Za resolucijo (povedano jim je, da se bodo veliko bolje počutili v večji družbi):

Proti:
-

Vzdržani (jutri nihče ne bo mogel reči, da so bili proti Rusiji):

Odsotni (zaradi nizke plače so si morali najti dodatno delo in to je seveda veliko bolj pomembno od glasovanja v parlamentu)

Zakaj so ostali poslanci bili odsotni (121) raziskujejo ostale države članice EU (ali pač).

Izidi_glassovanja_PV-10-2024-11-28-RCV_SL.pdf

===== konec informacije =====

===== Opomba =====
*** Vsi prevodi so narejeni s pomočjo www.DeepL.com/Translator (free version) ***
===== konec opombe =====

1. dec. 2024 16:50 | Posodobljeno: Dec 1, 2024 16:50 RT Balkan

Elita EU je podvojila svoje sile, da bi se uprla volji volivcev, in nič ne kaže, da se bo to spremenilo, kar bo imelo resne posledice v gospodarski politiki, nepopravljive v politiki priseljevanja in povsem tragične posledice v vojni politiki, je prepričan predstavnik madžarskega Fidesza v evropskem parlamentu Čaba Domotor.

Evropska ljudska stranka, največja v Evropskem parlamentu, je podpisala sporazum o sodelovanju s socialističnimi in liberalnimi frakcijami, v katerem se med drugim zavzemajo za vojno podporo Ukrajini in zavračajo mirovna pogajanja. Plod tega sodelovanja je resolucija, ki jo je EP že sprejel.

Evropski parlament zahteva podaljšanje sankcij proti Rusiji in okrepitev vojaške pomoči Ukrajini

„To je najbolj agresivna vojna resolucija doslej, šokantne pa so tudi njene gospodarske in vojaške zahteve,“ zagotavlja Domotor v pogovoru za radio ‚Koshev‘ in se sklicuje na dokument, ki poziva k večji podpori Kijevu.

Po mnenju politikov naj bi voditelji EU od vsake države zahtevali, da za podporo ukrajinski vojski letno zagotovi 0,25 odstotka svojega BDP, kar bi v primeru Madžarske pomenilo dvesto milijard izdatkov.

Dodaja, da so države članice v resoluciji pozvane tudi k aktivnemu pritisku na Madžarsko, da bi popustila pri vojnih vprašanjih. EU, kot je dodal Domotor, želi nadaljevati politiko ameriške demokratične administracije in se obnašati, kot da so v računalniški igri, ne pa na stolih za odločanje.

Številni pozivi k miru, ki jih je slišati po vsej Evropi, se v resoluciji EP ne odražajo, v njej pa velja le geslo, da je treba Ukrajino podpreti, kolikor je potrebno.

Mislim, da je to napačno in ne ustreza moči Evropske unije; „EU bi se morala ukvarjati s tem, kako urediti svoje gospodarstvo in kako zagotoviti mir,“ je dejal.

Resolucija ni pravno zavezujoča, vendar je v politiki Evropske unije praksa, da takšne resolucije predhodijo kasnejšim zavezujočim odločitvam.

Vir: https://lat.rt.rs/svet/120222-fides-evropski-parlament-rezolucuja-ukrajina/
(Če povezava ne deluje, je to zato, ker živimo v demokratični državi, kjer je (v skladu s še vedno veljavno Ustavo) zagotovljena svoboda govora glede vsega, kar lastniki države dovolijo (žal, ker jim je zelo mar za nas in našo blaginjo, nekatere stvari nam morajo cenzurirati)
============
===== Originalni prispevek =====
Evroposlanik Fidesa: Lideri EU žele rat, usvojili su najagresivniju rezoluciju do sada

1. dec 2024 16:50 | Obnovljeno: 1. dec 2024 16:50 RT Balkan

Rezolucija koju su predložile i usvojile EPP, socijalističke i liberalne frakcije poziva na još snažniju militarizaciju Ukrajine

Elita EU udvostručila je snage kako bi prkosila volji birača, i nema ni naznaka da će se to promeniti, što će sve imati ozbiljne posledice u ekonomskoj politici, nepovratne u imigracionoj politici, i potpuno tragične posledice u ratnoj politici, uverava predstavnik mađarskog Fidesa u Evropskom parlamentu Čaba Domotor.

Evropska narodna partija, najveća u Evropskom parlamentu, potpisala je sporazum o saradnji sa socijalističkim i liberalnim frakcijama, u kojem se, između ostalog, zalažu za ratnu podršku za Ukrajinu, odbijajući mirovne pregovore. Plod ove saradnje je i rezolucija koju je već usvojio EP.

"To je najagresivnija ratna rezolucija do sada, a njeni ekonomski i vojni zahtevi su takođe šokantni", uverava Domotor u intervjuu za "Košev" radio, osvrćući se na dokument koji poziva na povećanje podrške Kijevu.

Prema rečima političara, lideri EU bi zahtevali da svaka zemlja obezbedi 0,25 odsto svog BDP-a godišnje za podršku ukrajinskoj vojsci, što bi u slučaju Mađarske, bi bio izdatak od dve stotine milijardi.

U rezoluciji se, dodaje, države članice takođe pozivaju da aktivno izvrše pritisak na Mađarsku da popusti u ratnim pitanjima. EU, kako je dodao Domotor, žele da nastave politiku američke demokratske administracije i ponašaju se kao da su u kompjuterskoj igrici, a ne u stolicama za donošenje odluka.

Brojni pozivi za mir koji se čuju širom Evrope, ne odražavaju se u rezoluciji EP i jedini slogan koji tamo važi jeste da Ukrajinu treba podržavati koliko god je potrebno.

"Mislim da je ovo pogrešno i da ne odgovara snazi Evropske unije; EU treba da se bavi time kako da popravi sopstvenu ekonomiju i kako da obezbedi mir", naveo je on.

Rezolucija nije pravno obavezujuća, ali je praksa u politici Evropske unije da ovakve rezolucije prethode kasnijim obavezujućim odlukama.

===== konec originalnega prispevka =====

EP zahteva razširitev sankcij proti Rusiji in okrepitev vojaške pomoči Ukrajini

28. nov 2024 19:15 | Posodobljeno: 28. nov 2024 19:15, Tanjug

Vse države članice EU in zaveznice Nata bi se morale zavezati k vojaški podpori Ukrajini, tako skupaj kot posamično, z najmanj 0,25 odstotka svojega BDP na leto,“ je navedeno v resoluciji.

Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri je EU in njene države članice pozval, naj povečajo vojaško podporo Ukrajini, vključno z zagotavljanjem raket dolgega dosega, in pozval k podaljšanju sankcij proti Rusiji.

V resoluciji, ki je bila sprejeta s 390 glasovi za, 135 proti in 52 vzdržanimi, so poslanci pozvali mednarodno skupnost k hitremu in odločnemu ukrepanju v odziv na „zaskrbljujoče zaostrovanje“ konflikta v Ukrajini.

Obsodili so dejstvo, da Rusija „uporablja“ severnokorejske vojake in preizkuša nove balistične rakete v Ukrajini, ter ocenili, da ti nedavni „stopnjujoči se koraki pomenijo novo fazo v konfliktu in novo tveganje za evropsko varnost kot celoto“.

Hkrati so pozvali EU in druge partnerice Ukrajine, naj se ustrezno odzovejo.

Evropski parlament je pozdravil odločitev ameriškega predsednika Josepha Bidena, da Ukrajini dovoli uporabo naprednih raketnih sistemov na vojaških ciljih na ruskem ozemlju, ter pozval EU in njene države članice, naj sprejmejo podobne ukrepe.

Vztrajali so tudi, da se „o Ukrajini ni mogoče pogajati brez Ukrajine“, in pozvali EU, naj si prizadeva za dosego čim širše mednarodne podpore Ukrajini in iskanje mirne rešitve konflikta, so zapisali v izjavi EP.

Evropski poslanci so obsodili Iran, Belorusijo in Severno Korejo, ker po njihovih besedah vojaško podpirajo Rusijo, ter pozvali države članice EU, naj še okrepijo režim sankcij proti tem državam.

Opozorili so tudi, da rusko-ukrajinski konflikt, vpletenost Severne Koreje v konflikt ter ruski jedrski in raketni program resno ogrožajo mednarodni red, ki temelji na pravilih.

Peking so pozvali, naj ustavi vso vojaško pomoč ali pomoč z dvojno rabo Rusiji, in opozorili, da „zavračanje spremembe smeri lahko resno vpliva na dvostranske odnose med EU in Kitajsko“.

Resolucija poziva Svet EU, naj razširi sankcije proti Rusiji, zlasti proti sektorjem posebnega gospodarskega pomena, kot so metalurški, jedrski, kemični, kmetijski in bančni sektor ter ruske surovine.

„Vse države članice EU in zaveznice Nata bi se morale zavezati k vojaški podpori Ukrajini, tako skupaj kot posamično, z najmanj 0,25 odstotka svojega BDP na leto,“ je navedeno v resoluciji.

===== Originalni prispevek https://lat.rt.rs/svet/119835-rusija-sankcije-eu/ =====
EP traži produžavanje sankcija Rusiji i jačanje vojne pomoći Ukrajini

28. nov 2024 19:15 | Obnovljeno: 28. nov 2024 19:15 Tanjug

Sve države članice EU i saveznici u NATO treba da se obavežu na vojnu podršku Ukrajini, kako kolektivno tako i pojedinačno, sa najmanje 0,25 odsto svog BDP-a godišnje, navodi se u rezoluciji

Evropski parlament usvojio je rezoluciju, u kojoj je pozvao EU i njene države članice da pojačaju vojnu podršku Ukrajini, između ostalog i kroz obezbeđivanje raketa dugog dometa, i zatražio da se produže sankcije Rusiji.

U rezoluciji, koja je usvojena sa 390 glasova za, 135 protiv i 52 uzdržana, poslanici EP su pozvali međunarodnu zajednicu da preduzme brze i odlučne akcije kako bi odgovorila na "alarmantnu eskalaciju" u sukobu u Ukrajini.

Oni su osudili to što Rusija "koristi" severnokorejske vojnike i testira nove balističke projektile u Ukrajini, ocenivši da ti nedavni "eskalacioni koraci predstavljaju novu fazu u sukobu i novi rizik za evropsku bezbednost u celini".

Istovremeno su pozvali EU i druge partnere Ukrajine da u skladu sa tim reaguju.

Evropski parlament je pozdravio odluku američkog predsednika Džozefa Bajdena da dozvoli Ukrajini da koristi napredne raketne sisteme na vojnim ciljevima na teritoriji Rusije i pozvao EU i njene države članice da usvoje slične mere.

Insistirali su i na tome da se "ne može pregovarati o Ukrajini bez Ukrajine" i zatražili od EU da radi na postizanju najšire moguće međunarodne podrške Ukrajini i pronalaženju mirnog rešenja za sukob, navodi se u saopštenju EP.

Osudivši Iran, Belorusiju i Severnu Koreju zbog, kako su naveli, vojne podrške Rusiji, poslanici EP pozvali su zemlje članice EU da dodatno pojačaju režim sankcija protiv ovih zemalja.

Upozorili su i da sukob Rusije i Ukrajine, učešće Severne Koreje u sukobu i ruski nuklearni i raketni programi predstavljaju ozbiljnu pretnju međunarodnom poretku zasnovanom na pravilima.

Od Pekinga su zatražili da obustavi svu vojnu pomoć ili pomoć dvostruke namene Rusiji i upozorili da "odbijanje promene kursa rizikuje da ozbiljno utiče na bilateralne odnose EU i Kine".

U rezoluciji se od Saveta EU zahteva da produži sankcije Rusiji, posebno protiv sektora od posebnog ekonomskog značaja, kao što su metalurški, nuklearni, hemijski, poljoprivredni i bankarski sektori, kao i na ruske sirovine.

"Sve države članice EU i saveznici u NATO treba da se obavežu na vojnu podršku Ukrajini, kako kolektivno tako i pojedinačno, sa najmanje 0,25 odsto svog BDP-a godišnje", navodi se u rezoluciji.
===== konec originalnega prispevka =====