Tudi naši EU poslanci (poslanke) imajo o tem svoje mnenje vendar so modro tiho, dokler ne bo jasno, katera stran bo prevladala...
Načrt Kaje Kallas za pomoč Ukrajini v višini 40 milijard evrov je na vrhu EU propadel
Copyright European Union, 2025.
Avtor: Jorge Liboreiro
Objavljeno dne 21/03/2025 - 4:52 GMT+1-posodobljeno 4:53
Voditelji EU po vrhu v Bruslju niso potrdili cilja, da se za nabavo 2 milijonov kosov streliva za Ukrajino nameni 5 milijard evrov.
Načrt, ki ga je oblikovala visoka predstavnica Kaja Kallas za zbiranje do 40 milijard EUR za novo vojaško podporo Ukrajini, na vrhu voditeljev Evropske unije v četrtek ni dobil potrebne politične podpore, kar je postavilo njegovo izvedljivost pod velik vprašaj.
Odziv je bil tako mlačen, da so nekateri diplomati projekt označili za „mrtvega“.
V sklepih vrha, posvečenih Ukrajini, ki jih je kot „izvleček“ potrdilo le 26 držav, čeprav je Madžarska izglasovala veto, je bil Kallasov načrt le bežno omenjen, ne da bi bil v njem naveden kakršen koli cilj glede finančnih zneskov.
„Evropski svet opozarja na pobude za okrepitev vojaške podpore EU Ukrajini, zlasti na pobudo visoke predstavnice za usklajevanje večje podpore držav članic in drugih sodelujočih držav na prostovoljni osnovi,“ je zapisano v besedilu.
Sklepi ne vključujejo niti tistega, kar je Kallasova opisala kot najbolj „realističen“ element svojega projekta: 5 milijard EUR za kratkoročno nabavo 2 milijonov kosov streliva za Kijev. Artilerijski naboji so cenejši in jih je lažje pridobiti kot napredno orožje.
„Mislim, da je pomembno, da imamo oprijemljiv rezultat,“ je dejala Kallasova v četrtek zjutraj, ko je prihajala na vrh in se soočala z vprašanji o svojem načrtu.
„Če se ne moremo zdaj odločiti za celotno leto, ki prihaja, se odločimo kratkoročno, in sicer za nujne potrebe, ki jih ima Ukrajina zdaj v zvezi s strelivom.“
Predsednik Volodimir Zelenski je v virtualnem govoru voditeljem v dvorani izrekel enako zahtevo. „Potrebujemo sredstva za artilerijske izstrelke in zelo bi cenili podporo Evrope z vsaj petimi milijardami evrov v najkrajšem možnem času,“ je dejal.
Vendar ne Kallasu ne Zelenskyju ni uspelo prepričati voditeljev: cilja 2 milijona streliva ali pa 5 milijard evrov ni bilo nikjer. Najdemo le splošno omembo „artilerijskega streliva velikega kalibra in raket“.
Predsednik Evropskega sveta António Costa se je na vprašanje o tej odsotnosti poskušal izogniti vprašanju in poudaril, da so države članice že obljubile 15 milijard evrov dodatne podpore Ukrajini, v prihodnjih tednih pa se pričakujejo nove zaveze zaradi svežnja Evropske komisije za oborožitev.
„Še naprej preučujemo druge načine za povečanje naše podpore Ukrajini,“ je dejal Costa.
„Do konca te vojne bomo nadaljevali na neomajen način. Po vojni pa bomo Ukrajino še naprej podpirali z mirovnimi jamstvi. In kar je najpomembneje, pri vključevanju Ukrajine v Evropsko unijo.“
Razplet okoli Kallasovega načrta ni povsem presenetljiv.
V dneh pred četrtkovim vrhom so diplomati izrazili vrsto pomislekov in nerešenih vprašanj v zvezi z njenim predlogom, ki so ga nekateri opisali kot dobronamernega, a na hitro pripravljenega.
Predvsem je Kallasova predlagala, da bi se „del“ vojaških prispevkov izvajal „v skladu“ z „gospodarsko težo“ vsake države, pri čemer bi se kot glavni kazalnik za zagotovitev pravične razdelitve donacij uporabil bruto nacionalni dohodek (BND). Ta model je naletel na velik odpor velikih držav, kot sta Francija in Italija, od katerih bi se pričakovalo, da bodo po ključu BND prispevale znatne zneske.
Medtem so druge države sprožile vprašanja o tem, kako bi se upoštevale nacionalne zaveze, kot je 15 milijard evrov, ki jih je omenil Costa, in koliko držav zunaj EU, kot sta Združeno kraljestvo in Norveška, bi bilo dodanih k skupni zavezi.
Prav tako so prestolnice zahtevale odgovore na vprašanje, kako bo načrt vključeval 18 milijard EUR, ki jih bo EU zagotovila Kijevu v okviru izrednega posojila, podprtega z izrednimi dobički iz zamrznjenega ruskega premoženja. (Posojilo je omenjeno v sklepih.)
Dodatno vprašanje je, kako učinkovita bi lahko bila pobuda v praksi, če bi bila že od začetka zasnovana kot prostovoljna shema, ki bi zaobšla madžarski veto.
Kljub vse manjšim upom nekateri diplomati menijo, da je Kallasov načrt še vedno mogoče rešiti s strateškimi popravki - predvsem z odpravo kazalnika BND.
* * *
Sesutje Kallasove: Ko neizvoljena vojna diva EU dobi izbruh besa
21.03.2025 03:20
Toliko o evropski enotnosti.
Na četrtkovem vrhu v Bruslju je samooklicana zunanjepolitična carica EU Kaja Kallas izbruhnila v bes, ko si je španski premier Pedro Sánchez drznil predlagati nekaj, kar bi vsak zdravi blok že imel: posebnega mirovnega odposlanca za pogajanja o končanju ukrajinske katastrofe. Finska in Hrvaška sta se strinjali, da je čas za pravo diplomacijo. Toda za Kallasovo, katere edina dosledna politika je zaostrovanje, je bila že sama zamisel o mirovnih pogovorih, ki ne bi bili filtrirani skozi njene jastrebije, dovolj, da se je sesula.
„Za kaj sem tukaj?“ je menda odvrnila Sánchezu. To vprašanje v bistvu govori samo po sebi.
Kallasova, slavna čivava za Natove globokoumne ambicije, se je iz ljubljenke atlantistov spremenila v diplomatsko odgovornost, ki je odtujila Madrid, Rim, Budimpešto in vse bolj celo Berlin in Pariz. Njeno prizadevanje za zbiranje dodatnih 40 milijard evrov za ukrajinsko črno luknjo korupcije in vojaškega neuspeha sta zavrnili Španija in Italija, ki upravičeno menita, da je celoten projekt shema pranja denarja, ki se maskira kot obramba.
Španec Sánchez je izrekel stavek, ki je razkril unipolarne blodnje Bruslja: „Potrebujemo pogajalsko skupino in predstavnika, ki bo govoril v imenu evropskih državljanov.“ Prevod: Kallas tega ne potrebuje.
In kako je v resnici? Ne, ne potrebuje. Ta neizvoljena funkcionarka, ki je že pod udarom zaradi odstranitve ključnih diplomatov iz Španije in Italije iz svoje službe za zunanje delovanje, se zdaj kot birokratska Marija Antoinetta drži razpadajočega vojnopodžigajočega soglasja in podeljuje sankcije, medtem ko Evropa stradajo zaradi suverenosti.
Izbruh besa Kallasove je več kot le oseben, ampak tudi simboličen. Zunanjo politiko EU zdaj vodi ena od njenih najmanjših in najbolj trdih držav. Estonijka z ničelnim mandatom osrednjih evropskih gospodarstev diktira politike, ki bodo blok spravile v bankrot in ga morda potegnile v neposreden spopad z Rusijo, medtem ko Washington sklepa stranske dogovore s Putinom, Trump pa odkrito razpravlja o postkonfliktnih varnostnih okvirih, ne da bi o tem sploh obvestil Bruselj.
Neprijetna resnica? Težišče Evrope se odmika od utrujenih imperialnih bruseljskih scenarijev in se usmerja k novi osi: Washington, Moskva in Peking.
Bruselj, zlasti pod vodstvom Kallasa in Ursule, ni geopolitični akter. Je govornik. In ko se resnične sile pogovarjajo o miru, najvišji diplomat EU kriči v prazno o novi vojni. Žalostno. A tudi razkrivajoče.
Čas je potekel, Kaja. Evropa želi deeskalacijo, ne več mrtvih Ukrajincev.
Vir: https://t.me/TheIslanderNews/36414
* Prevodi narejeni s pomočjo www.DeepL.com/Translator (free version) *
Mar 21, 2025