21 mar, 2025 13:46

EU našla način, kako zaobiti Madžarsko - Politico
Diplomati Budimpešte ne bodo povabljeni k podpisovanju izjav o konfliktu v Ukrajini, so povedali viri za časnik

Hungarian Prime Minister Viktor Orban attends an European Council Meeting in Brussels, Belgium.
© Getty Images / Pier Marco Tacca

EU je našla način, kako izdati tako imenovane „skupne“ izjave o konfliktu v Ukrajini, pri čemer je zaobšla nasprotovanje Madžarske nadaljnji podpori Kijeva, je poročal Politico.

Madžarska ni želela potrditi izjave bloka po četrtkovem zasedanju Evropskega sveta v Bruslju, ki je ponovno potrdila stališče Bruslja o konfliktu v Ukrajini in namero bloka, da še naprej oborožuje Kijev.

Vendar pa je bil dokument, ki ni upošteval madžarskega stališča, objavljen kot uradni sklep Evropskega sveta, ki ga je namesto 27 podpisalo le 26 držav članic. EU namerava taktiko izključevanja pri pripravi ključnih izjav uporabljati tudi v prihodnje, je v četrtek poročala tiskovna agencija.

Izdajanje dokumentov „v imenu 26 držav članic ... je nova normalna praksa. In je koristna, ko gre za politično namero. Morda pa bomo v nadaljevanju naleteli na druge težave,“ je za Politico povedal eden od visokih diplomatov.

Visoki uradnik EU, naveden v članku, je poudaril, da „nihče ne dvomi, da obstajajo razhajanja z eno državo članico. Cilj bi moral biti vedno sprejetje sklepov na 27. seji - če to ne bo mogoče, če se bo ohranila strateška delitev, in imamo vse znake, da se je ohranila, da bomo nadaljevali na 26. seji.“

Drugi diplomat je poudaril, da je madžarski premier Viktor Orban, ki je vztrajno kritiziral dobavo orožja EU Ukrajini in pozival k diplomatski rešitvi spora, „izbral izolacijo in pot neliberalne demokracije v nasprotju z očitnimi interesi EU in pravzaprav Madžarske“.

„Varnost Evrope je preveč resno vprašanje, da bi se pogajali z eno osebo, ki stvari vidi za 180 stopinj drugače kot vsi ostali,“ je poudaril diplomat.

Odsotnost Madžarske v izjavah bloka ji ne odvzema možnosti veta na ključne politične odločitve EU, saj je zanje še vedno potrebna soglasna podpora vseh 27 članic.

„EU se želi izogniti javnemu razkolu enotnosti,„ ki bi ga verjetno povzročila ukinitev glasovalnih pravic Madžarske,“ je dejal diplomat.

Orban je v petek za radio Kossuth povedal, da je na vrhu v Bruslju „v očeh vsakega [voditelja EU] videl, da je Ukrajina izgubila to vojno. Vmešavanje v dogajanje je bila slaba odločitev. Madžari so imeli prav.“

==== Originalni prispevek https://www.rt.com/news/614584-orban-hungary-eu-ukraine/ ====

EU finds way to bypass Hungary – Politico
Budapest’s diplomats will not be invited to sign bloc statements on the Ukraine conflict, sources have told the outlet

The EU has found a way to issue so-called “joint” statements on the Ukraine conflict, by bypassing Hungary’s objections to the bloc’s continued support for Kiev, Politico has reported.

Hungary refused to endorse a bloc statement following Thursday’s European Council meeting in Brussels, which reaffirmed Brussels’ stance on the Ukraine conflict, and the bloc’s intentions to continue arming Kiev.

However, a document ignoring Hungary’s position was published as a formal European Council conclusion, bearing signatures from only 26 member-states, instead of 27. The EU intends to continue using the exclusionary tactic in preparing key statements in the future, the outlet reported on Thursday.

Issuing documents “on behalf of the 26… is the new normal. And it is useful when it comes to political intent. Maybe down the line though we will encounter other problems,” a senior diplomat told Politico.

A top EU official cited in the article, pointed out that “no one has any doubts that there is divergence with one member state. The objective should always be to have conclusions at 27 — if it is not possible, if the strategic division is maintained, and we have all the indications that it is maintained, that we would move forward at 26.”

Another diplomat insisted that Hungarian Prime Minister Viktor Orban, who has consistently criticized EU weapons deliveries to Ukraine and called for a diplomatic solution to the conflict, “chose isolation and a path of illiberal democracy against the obvious interest of the EU and, in fact, Hungary.”

“The security of Europe is too serious of an issue to negotiate with one person who sees things 180 degrees differently than everyone else,” the diplomat stressed.

Hungary’s absence from bloc’s statements does not remove its ability to veto key EU policy decisions, as they still require unanimous support from all 27 members.

“The EU wants to avoid the kind of public breakdown in unity” that would likely be triggered by the suspension of Hungary’s voting rights, it said.

Orban told Kossuth radio on Friday that at the summit in Brussels he “saw in the eyes of every [EU leader] that Ukraine has lost this war. Getting involved was a bad decision. The Hungarians were right.”

==== Konec https://www.rt.com/news/614584-orban-hungary-eu-ukraine/ ====

* * *

21 mar, 2025 15:19
Zaseg ruskega premoženja bi bil „vojno dejanje“ - belgijski premier
Bart De Wever je opozoril, da bi ta poteza sprožila povračilne ukrepe Moskve

Bart De Wever. © Thierry Monasse/Getty Images

Belgijski premier Bart De Wever je po poročanju portala Politico opozoril, da bi bila zaplemba ruskega premoženja, zamrznjenega v EU, „vojno dejanje“. Opozoril je, da bi takšna poteza verjetno sprožila odziv Moskve.

Zahodne države so po zaostritvi konflikta v Ukrajini februarja 2022 zamrznile ruska državna sredstva v ocenjeni vrednosti 300 milijard dolarjev. Od tega je približno 213 milijard dolarjev v lasti klirinške hiše Euroclear s sedežem v Bruslju. Na zamrznjena sredstva so se že nabrale milijardne obresti, od katerih je Euroclear julija lani Kijevu nakazal 1,55 milijarde evrov (1,63 milijarde dolarjev).

De Wever je po četrtkovem srečanju voditeljev EU v Bruslju v pogovoru z novinarji opozoril, da bi zaseg ruskih sredstev pomenil „sistemsko tveganje za celoten svetovni finančni sistem“ in bi lahko sprožil povračilne ukrepe Moskve.

„Ne živimo v svetu fantazije. Živimo v resničnem svetu, v katerem, če nekomu vzamete 200 milijard evrov, bo to imelo posledice,“ je v četrtek dejal belgijski premier.

De Weverjevo opozorilo prihaja v času, ko si nekatere države EU, vključno s Francijo in Španijo, prizadevajo za zaplembo ruskega zamrznjenega premoženja, saj želijo sredstva uporabiti za krepitev obrambe Ukrajine in izboljšanje njenega pogajalskega položaja v morebitnih prihodnjih mirovnih pogajanjih z Rusijo, je zapisano v članku.

Francoski obrambni minister Sebastien Lecornu je v začetku meseca napovedal, da bo Pariz obresti na ruska sredstva, zamrznjena v evropskih bankah, uporabil za nakup orožja za ukrajinsko vojsko, kar je Moskva obsodila.

Medtem ko se prihodki od zamrznjenih sredstev že uporabljajo za 50 milijard dolarjev vredno posojilo Ukrajini, ki ga je zagotovila skupina G7, se večina zahodnih držav ni odločila za neposredno zaplembo premoženja.

Po poročanju Politica je Belgija v tem vprašanju močno udeležena, saj ima Euroclear sedež v Bruslju.

Država naj bi bila zaskrbljena, da bi lahko izročitev sredstev Kijevu izpostavila Euroclear dodatnim pravnim zahtevkom imetnikov sredstev. Euroclear je že zapleten v pravne spore z več strankami, od katerih so se številne obrnile na ruska sodišča, da bi izpodbijale zamrznitev sredstev in zahtevale odškodnino.

Tudi Mednarodni denarni sklad je opozoril, da bi zaseg sredstev brez jasnega pravnega okvira lahko zmanjšal svetovno zaupanje v zahodne finančne institucije.

Kremelj je obsodil vse poskuse zaplembe ruskega premoženja, jih označil za „krajo“ in opozoril na resne pravne posledice. Rusija je tudi nakazala morebitne povračilne ukrepe proti zahodnim naložbam v državi.

==== Originalni prispevek https://www.rt.com/news/614592-belgium-russian-frozen-assets/ ====

21 Mar, 2025 15:19
Seizing Russian assets would be ‘an act of war’ – Belgian PM
The move would trigger retaliation from Moscow, Bart De Wever has warned

Confiscating Russian assets frozen in the EU would be considered “an act of war,” Belgian Prime Minister Bart De Wever has warned, according to Politico. He cautioned that such a move would likely provoke a response from Moscow.

Western countries froze an estimated $300 billion worth of Russian sovereign funds following the escalation of the Ukraine conflict in February 2022. Around $213 billion of that is held by Euroclear, a Brussels-based clearing house. The frozen funds have already accrued billions in interest, of which Euroclear transferred €1.55 billion ($1.63 billion) to Kiev last July.

Speaking to reporters after a meeting of EU leaders in Brussels on Thursday, De Wever warned that seizing Russian assets would pose “systemic risks to the entire global financial system” and could trigger retaliation from Moscow.

“We’re not living in a world of fantasy. We’re in the real world, where if you take €200 billion from somebody there will be consequences,” the outlet quoted the Belgian prime minister as saying on Thursday.

De Wever’s warning comes as some EU countries including France and Spain have been pushing to confiscate Russian frozen assets as they seek to use the funds to strengthen Ukraine’s defense and improve its negotiating position in any future peace talks with Russia, the article noted.

Earlier this month, French Defense Minister Sebastien Lecornu announced that Paris will use interest accrued on Russian assets frozen in European banks to buy weapons for the Ukrainian military, a move condemned by Moscow.

While proceeds generated from the frozen funds are already being used to back a $50 billion loan for Ukraine provided by the G7, most Western nations have stopped short of directly confiscating the assets.

According to Politico, Belgium has a major stake in the issue as Euroclear is based in Brussels.

The country is reportedly concerned that handing over the funds to Kiev could expose Euroclear to additional legal claims from asset holders. Euroclear is already entangled in legal battles with several parties, many of whom have turned to Russian courts to challenge the asset freeze and demand compensation.

The International Monetary Fund has also warned that seizing the funds without a clear legal framework could erode global trust in Western financial institutions.

The Kremlin has condemned any attempts to confiscate Russian assets, labeling them “theft” and warning of serious legal repercussions. Russia has also hinted at potential retaliatory measures against Western investments in the country.

==== Konec https://www.rt.com/news/614592-belgium-russian-frozen-assets/ ====

* * *

23 mar, 2025 17:47
Strategija EU do Ukrajine je „brez krmarja“ - Orban
Madžarski voditelj je opozoril, da obstaja nevarnost, da bo Bruselj ob pogajanjih Washingtona o sporazumih z Moskvo in Kijevom zapostavljen

Hungarian Prime Minister Viktor Orban © Getty Images / Ricardo Rubio

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je dejal, da je EU zgrešila svojo politiko glede konflikta v Ukrajini. Bruslju je očital provojno stališče, medtem ko se Washington dejavno pogaja z Moskvo in Kijevom o končanju sovražnosti.

V začetku tega tedna Madžarska ni želela podpreti skupne izjave EU o Ukrajini po zasedanju Evropskega sveta v Bruslju. Dokument je ponovno potrdil brezkompromisno stališče bloka do konflikta in njegovo namero, da državo še naprej oskrbuje z orožjem.

„Poskušam najti dobro besedo, ki ne bi bila žaljiva do njih, vendar bi natančno opisala razmere; morda je pravi izraz 'brez krmila',“ je Orban dejal v petek v pogovoru za radio Kossuth, ko ga je prosil za oceno strategije EU glede Ukrajine in na splošno v povojnem obdobju.

Madžarski voditelj je opozoril, da se bodo Evropejci na neki točki znašli v „položaju, ko bo vse že urejeno“, in poudaril, da Bruselj ne bo potreben niti za dogovore, ki bi jih sčasoma lahko sklenil Washington.

Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu po nastopu mandata 20. januarja začel diplomatsko kampanjo, katere cilj je posredovanje pri končanju konflikta. Njegov posebni odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff je nedavno namignil, da bi lahko popolno premirje med Kijevom in Moskvo dosegli v nekaj tednih.

„Nastal bo ameriško-ukrajinski sporazum, ameriško-ruski sporazum in celo rusko-ukrajinski sporazum, pri katerem bodo posredovali oni [ZDA],“ je dejal Orban in poudaril, da se je blok ‚zmotil‘.

Premier je spomnil, da je že prej opozoril, da če EU „ne bo spremenila svojega provojnega stališča ter začela oblikovati in zagovarjati neodvisnega evropskega stališča, se bomo znašli v položaju, v katerem smo zdaj: prihodnost Evrope se ureja brez nas“.

Madžarske oblasti že dolgo kritizirajo pristop EU k ukrajinskemu konfliktu, saj naj ne bi bil sposoben končati sovražnosti in naj bi škodil državam članicam bloka. Orban je voditelje EU pozval, naj stališče bloka uskladijo s stališčem Trumpove administracije. Poudaril je, da se ZDA zavzemajo za mirno rešitev konflikta, EU pa vodi politiko, ki vodi k še večji vojni.23 mar, 2025 17:47
Strategija EU do Ukrajine je „brez krmarja“ - Orban
Madžarski voditelj je opozoril, da obstaja nevarnost, da bo Bruselj ob pogajanjih Washingtona o sporazumih z Moskvo in Kijevom zapostavljen

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je dejal, da je EU zgrešila svojo politiko glede konflikta v Ukrajini. Bruslju je očital provojno stališče, medtem ko se Washington dejavno pogaja z Moskvo in Kijevom o končanju sovražnosti.

V začetku tega tedna Madžarska ni želela podpreti skupne izjave EU o Ukrajini po zasedanju Evropskega sveta v Bruslju. Dokument je ponovno potrdil brezkompromisno stališče bloka do konflikta in njegovo namero, da državo še naprej oskrbuje z orožjem.

„Poskušam najti dobro besedo, ki ne bi bila žaljiva do njih, vendar bi natančno opisala razmere; morda je pravi izraz 'brez krmila',“ je Orban dejal v petek v pogovoru za radio Kossuth, ko ga je prosil za oceno strategije EU glede Ukrajine in na splošno v povojnem obdobju.

Madžarski voditelj je opozoril, da se bodo Evropejci na neki točki znašli v „položaju, ko bo vse že urejeno“, in poudaril, da Bruselj ne bo potreben niti za dogovore, ki bi jih sčasoma lahko sklenil Washington.

Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu po nastopu mandata 20. januarja začel diplomatsko kampanjo, katere cilj je posredovanje pri končanju konflikta. Njegov posebni odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff je nedavno namignil, da bi lahko popolno premirje med Kijevom in Moskvo dosegli v nekaj tednih.

„Nastal bo ameriško-ukrajinski sporazum, ameriško-ruski sporazum in celo rusko-ukrajinski sporazum, pri katerem bodo posredovali oni [ZDA],“ je dejal Orban in poudaril, da se je blok ‚zmotil‘.

Premier je spomnil, da je že prej opozoril, da če EU „ne bo spremenila svojega provojnega stališča ter začela oblikovati in zagovarjati neodvisnega evropskega stališča, se bomo znašli v položaju, v katerem smo zdaj: prihodnost Evrope se ureja brez nas“.

Madžarske oblasti že dolgo kritizirajo pristop EU k ukrajinskemu konfliktu, saj naj ne bi bil sposoben končati sovražnosti in naj bi škodil državam članicam bloka. Orban je voditelje EU pozval, naj stališče bloka uskladijo s stališčem Trumpove administracije. Poudaril je, da se ZDA zavzemajo za mirno rešitev konflikta, EU pa vodi politiko, ki vodi k še večji vojni.

==== Originalni prispevek https://www.rt.com/news/614666-orban-eu-ukraine-policy-rudderless/ ====

23 Mar, 2025 17:47
EU strategy towards Ukraine is ‘rudderless’ – Orban
Brussels risks being left out as Washington negotiates agreements with Moscow and Kiev, the Hungarian leader has warned

The EU has messed up its policy on the Ukraine conflict, Hungarian Prime Minister Viktor Orban has said. He reproached Brussels for its pro-war stance, while Washington is actively negotiating with both Moscow and Kiev to end the hostilities.

Earlier this week, Hungary refused to endorse the EU’s joint statement on Ukraine following the European Council meeting in Brussels. The document reaffirmed the bloc’s uncompromising stance on the conflict and its intentions to further supply the country with weapons.

“I’m trying to find a good word that isn’t offensive to them, but accurately describes the situation; perhaps ‘rudderless’ is the right term,” Orban said on Friday in an interview with Kossuth Radio, when asked to assess the EU’s strategy regarding Ukraine and during the post-war period in general.

The Hungarian leader warned that at some point, Europeans will find themselves in “a situation where everything is already settled,” emphasizing that Brussels won’t even be needed for the agreements that could eventually be reached by Washington.

Shortly after taking office on January 20, US President Donald Trump launched a diplomatic campaign aimed at mediating an end to the conflict. His special envoy to the Middle East, Steve Witkoff, recently suggested that a complete ceasefire between Kiev and Moscow could be reached within several weeks.

“There will be an American-Ukrainian agreement, an American-Russian agreement, and even a Russian-Ukrainian agreement brokered by them [the US],” Orban said, stressing that the bloc had “messed up.”

The prime minister recalled that he had warned earlier that unless the EU “changed our pro-war position and started outlining and standing for an independent European stance, we would find ourselves exactly in the position that we are in now: the future of Europe is being settled without us.”

The Hungarian authorities have long criticized the EU’s approach to the Ukraine conflict as being incapable of ending the hostilities and damaging to the bloc’s member states. Orban has urged EU leaders to align the bloc’s stance with that of the Trump administration. He stressed that while the US is opting for a peaceful resolution of the conflict, the EU is pursuing a policy of more war.

==== Konec https://www.rt.com/news/614666-orban-eu-ukraine-policy-rudderless/ ====

* * *

24 mar, 2025 13:05
Orban v času, ko Zahod slabi, sklepa drzno stavo
Po vrnitvi Trumpa lahko vizija madžarskega premiera za Evropo končno doživi svoj trenutek

Gábor Stier, višji zunanjepolitični analitik pri madžarskem konservativnem dnevniku Magyar Nemzet


FILE PHOTO: Viktor Orban. © Ricardo Rubio / Europa Press via Getty Images

Vetrovi sprememb v Združenih državah Amerike bi lahko pomenili pomembno spodbudo madžarskemu predsedniku vlade Viktorju Orbanu, ki je kot prvi voditelj Evropske unije odkrito podprl Donalda Trumpa v njegovem dolgotrajnem boju proti liberalnemu toku bloka. Orbanovi politični instinkti so mu pogosto pomagali, da je ostal korak pred drugimi, in ta trenutek morda ne bo nič drugače. Vendar je njegova sposobnost, da izkoristi spreminjajoče se geopolitične tokove, močno odvisna od ponovne izvolitve leta 2026.

Orban se je s Trumpom povezal že veliko prej, preden je bilo to v Evropi moderno. V času, ko se je večina zahodnega političnega razreda distancirala od nekdanjega ameriškega predsednika, je Orban sprejel preračunano tveganje. Verjetno je sklepal, da tudi zmaga Kamale Harris ne bo poslabšala pritiska iz Washingtona, kot je bil že pod Bidnovo administracijo. Toda s Trumpovim ponovnim vzponom postaja jasno, kako se je ta tvegana poteza izplačala.

Trumpova vrnitev na oblast bi verjetno pomenila konec neposrednih prizadevanj ZDA za spodkopavanje madžarske notranje politike. V širšem smislu bi zmaga republikanskega voditelja, ki deli Orbanov civilizacijski svetovni nazor, zagotovila novo raven legitimnosti nekonvencionalne zunanje politike madžarske vlade. Trumpove obljube, da bo rešil ukrajinski konflikt, se tudi tesno ujemajo z Orbanovimi dolgoletnimi pozivi k miru, kar bi lahko izboljšalo njegov položaj v evropskih razpravah.

Kritiki so madžarsko zunanjo politiko vedno zavračali kot „nekonvencionalno“, vendar to velja le, če predpostavljamo, da še vedno prevladuje sedanji liberalni svetovni red. V resnici se ta red krha. Orban ponuja realistično-nacionalistični pristop, ki suverenost in nacionalne interese postavlja nad ideološke dogme. Kot je dejal: zunanja politika, ki temelji na nacionalnem interesu, združuje idealizem (ideja naroda) in realizem (kar je potrebno in koristno).

Madžarska ni velika sila. Toda pod Orbanom deluje kot država, ki je odločena, da si bo sama začrtala svojo pot. To pomeni, da zavrača tako mehke kot trde pritiske, katerih cilj je od zunaj narekovati zunanjo politiko. Namesto da bi se Budimpešta popolnoma povezala z Zahodom, si prizadeva za odnose z Vzhodom in Jugom. Logika je preprosta: Madžarska mora biti prisotna v vseh regijah svetovnega gospodarstva in ne sme biti omejena na en sam blok. To je neke vrste „nacionalni realizem“, ki se prilagaja svetovnim razmeram, vendar ostaja trdno zavezan madžarskim nacionalnim interesom.

Ta strategija je s spremembami v svetu vse bolj nujna. Tako imenovani globalni jug je v vzponu, zunanja politika ZDA se spreminja, EU pa izgublja vpliv. V tem okolju mora Madžarska uravnotežiti svoje zahodne vezi z razširjenim stikom z globalnim jugom, turškimi državami in kitajsko pobudo Belt and Road. Cilj je okrepiti položaj Madžarske in hkrati ohraniti avtonomijo znotraj EU.

Ta politika je stara že vsaj 15 let, vendar je vse bolj aktualna, saj zahodni svet drsi v stagnacijo in notranjo krizo. Zdi se, da Orban verjame, da prihodnost ni v Bruslju ali Berlinu, temveč vse bolj na vzhodu - od Srednje Azije do Kitajske in arabskega sveta. Madžarska si ne more privoščiti ujetosti v EU, ki ne razume več narave globalne preobrazbe in vztraja pri zastareli blokovski miselnosti.

„Pot je tvegana,“ priznava Orban, “toda če so naši izračuni pravilni, lahko Madžarska v večpolarnem svetu pridobi več manevrskega prostora, kot ji ga običajno omogoča njena velikost.“

Kratkoročno je za to treba vzdržati vse močnejši pritisk Bruslja. Po vrnitvi Trumpa v igro se težišče progresivnih sil na Zahodu preusmerja v Evropo, kar povečuje tveganje za suverenistične vlade, kot je madžarska. Toda pozitivna stran je jasna: naklonjena Bela hiša bi lahko zmanjšala pritisk in ponudila ključno podporo.

Za Orbana je najbolj neposredna korist Trumpove vrnitve ta, da se je pritisk ZDA ustavil. Ameriški veleposlanik, ki naj bi si prizadeval spodkopati madžarsko vlado, je bil odstranjen. Glavni nasprotnik je tako ostal Bruselj, poleg tega pa se Madžarska spopada z lastnimi gospodarskimi težavami. Ker sredstva EU ne pritekajo, možnosti za najemanje posojil na Kitajskem pa so omejene, bi lahko bila Trumpova podpora - morda v obliki posojil ali večjih naložb - ključna rešilna bilka.

Končanje konflikta v Ukrajini bi bila tudi velika zmaga za Orbana. To bi potrdilo njegovo dolgoletno mirovno stališče in pomagalo stabilizirati madžarsko gospodarstvo. Medtem bi odstranitev ključnih Orbanovih zaveznikov, kot je Antal Rogan, s seznama sankcij ZDA pomagala obnoviti podobo vladajoče stranke doma. Prvi znaki kažejo, da bi se lahko Trump zavzel tudi za ponovno vzpostavitev sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki je bil preklican leta 2022.

Obisk v Beli hiši bi še povečal Orbanov prestiž. Njegova odsotnost na Trumpovi inavguraciji je dvignila obrvi, vendar je bil nedavni obisk zunanjega ministra Petra Szijjarta v ZDA verjetno namenjen temu, da bi mu utrl pot.

Trumpova ponovna prisotnost na svetovnem prizorišču je Orbanu povečala samozavest. Kot je nedavno dejal sam predsednik vlade: „Ne borimo se več za preživetje. Zdaj se borimo za zmago.“

Ta sprememba je bila očitna na zadnjem vrhu EU. Francoski predsednik Emmanuel Macron je poskušal Orbana prepričati, da bi ublažil svoje stališče, in ga vnaprej povabil v Pariz. Toda tokrat Orban ni le zagrozil z vetom na podporni sveženj EU za Ukrajino, ampak je veto tudi uporabil. Zato je morala EU poiskati načine, kako ga zaobiti, kar je razkrilo notranje delitve v bloku.

Orbanov politični vpliv bi se lahko povečal, če mu bo Trump dodelil uradno vlogo v svojem ideološkem boju proti globalističnim elitam. To je verjetno. ZDA želijo zahodno Evropo držati na tesnem povodcu in voditelji, kot so Orban, italijanska Giorgia Meloni, avstrijski Herbert Kickl, francoska Marine Le Pen, nemška Alice Weidel in slovaški Robert Fico, bi lahko bili koristni zavezniki.

V zameno bo Trump zahteval zvestobo - vendar jo bo tudi nagradil z dejanskim političnim vplivom. Tudi suverenistične stranke v Evropskem parlamentu bodo imele od te dinamike koristi.

Trumpov cilj je preprost: spraviti Zahod v red ali pa ohraniti establišment v neravnovesju. Oba izida krepita voditelje, kot je Orban, ki se že dolgo borijo proti liberalnemu konsenzu.

Vendar pa nič ni zagotovljeno. Evropske napredne sile so še vedno močne, suverenisti pa še niso dosegli pravega preboja. Ironično je, da bi Orban lahko izgubil oblast doma ravno takrat, ko bi se njegova širša vizija začela oblikovati po vsej Evropi.

Za zdaj je Orbanova glavna prednostna naloga zmaga na volitvah leta 2026. Če mu bo uspelo, bo še naprej izzival glavni evropski tok iz Bruslja, podprt z ugodnejšim mednarodnim ozračjem - in prijateljem v Beli hiši.

Ta članek je bil prvič objavljen v Valdajskem diskusijskem klubu, uredila pa ga je ekipa RT.

==== Originalni prispevek https://www.rt.com/news/614696-as-west-weakens-orban-makes-bet/ ====

24 Mar, 2025 13:05
Orban makes a daring bet as the West weakens
With Trump back, the Hungarian PM’s vision for Europe may finally get its moment

By Gábor Stier, foreign policy senior analyst at Hungarian conservative daily Magyar Nemzet

The winds of change in the United States could give a significant boost to Hungarian Prime Minister Viktor Orban, who was the first European Union leader to openly support Donald Trump in his long-running fight against the bloc’s liberal mainstream. Orban’s political instincts have often helped him stay ahead of the curve, and this moment may be no different. But his ability to capitalize on shifting geopolitical currents depends heavily on winning reelection in 2026.

Orban threw his lot in with Trump long before it was fashionable in Europe. At a time when much of the Western political class was distancing itself from the former US president, Orban took a calculated risk. He likely reasoned that even a victory by Kamala Harris would not make the pressure from Washington any worse than it already was under the Biden administration. But with Trump surging back, the payoff for that gamble is becoming clear.

Trump’s return to power would likely mean an end to direct US efforts to undermine Hungary’s domestic politics. More broadly, the victory of a Republican leader who shares Orban’s civilization-based worldview would provide a new layer of legitimacy for the Hungarian government’s unconventional foreign policy. Trump’s promises to resolve the Ukraine conflict also align closely with Orban’s longstanding calls for peace, potentially elevating his position in European debates.

Hungarian foreign policy has always been dismissed by critics as “unorthodox,” but that only applies if one assumes the current liberal global order is still dominant. In truth, that order is fraying. What Orban offers is a realist-nationalist approach that places sovereignty and national interest above ideological dogma. As he has said: foreign policy rooted in the national interest combines idealism (the idea of the nation) and realism (what is necessary and useful).

Hungary is not a great power. But under Orban, it acts like a country determined to chart its own course. This has meant rejecting both the soft and hard pressures that aim to dictate foreign policy from outside. Rather than aligning fully with the West, Budapest seeks relationships with the East and South. The logic is simple: Hungary should be present in all regions of the global economy, not confined to a single bloc. This is a kind of “national realism” that adapts to global realities but remains firmly committed to the Hungarian national interest.

This strategy gains greater urgency as the world shifts. The so-called Global South is rising, US foreign policy is evolving, and the EU is losing influence. In this environment, Hungary must balance its Western ties with expanded outreach to the Global South, Turkic states, and China’s Belt and Road Initiative. The goal is to strengthen Hungary’s position while maintaining autonomy within the EU.

This policy dates back at least 15 years, but it is gaining traction as the Western world drifts into stagnation and internal crisis. The future, Orban seems to believe, lies not in Brussels or Berlin, but increasingly in the East – from Central Asia to China and the Arab world. Hungary cannot afford to be trapped in an EU that no longer understands the nature of global transformation and insists on an outdated bloc mentality.

“The path is risky,” Orban admits, “but if our calculations are correct, Hungary could gain more space to maneuver in a multipolar world than its size would normally allow.”

In the short term, this requires enduring the intensifying pressure from Brussels. With Trump back in the game, the progressive center of gravity in the West is shifting toward Europe, raising the stakes for sovereigntist governments like Hungary’s. But the upside is clear: a sympathetic White House could relieve pressure and offer vital support.

For Orban, the most immediate benefit of Trump’s return is that US pressure has stopped. The American ambassador seen as working to undermine the Hungarian government has been removed. That leaves Brussels as the main adversary, along with Hungary’s own economic struggles. With no EU funds flowing and limited room to borrow from China, Trump’s backing – perhaps in the form of loans or major investment – could be a crucial lifeline.

Ending the Ukraine conflict would also be a major victory for Orban. It would vindicate his long-standing peace position and help stabilize the Hungarian economy. Meanwhile, removing key Orban allies such as Antal Rogan from US sanctions lists would help restore the ruling party’s image at home. Early signs suggest Trump may also move to reinstate the double taxation treaty revoked in 2022.

A White House visit would further boost Orban’s prestige. His absence from Trump’s inauguration raised eyebrows, but it is likely that Foreign Minister Peter Szijjarto’s recent visit to the US was designed to pave the way.

Trump’s renewed presence on the global stage has given Orban a surge in confidence. As the prime minister himself recently said: “We are no longer fighting to survive. Now we are fighting to win.”

This shift was evident at the most recent EU summit. French President Emmanuel Macron tried to persuade Orban to soften his stance by inviting him to Paris in advance. But this time, Orban not only threatened to veto the EU’s Ukraine support package – he used the veto. As a result, the EU had to seek ways to bypass him, a move that lays bare the bloc’s internal divisions.

Orban’s political clout could grow if Trump gives him a formal role in his ideological battle against globalist elites. This is likely. The US wants to keep Western Europe on a tight leash, and leaders like Orban, Italy’s Giorgia Meloni, Austria’s Herbert Kickl, France’s Marine Le Pen, Germany’s Alice Weidel, and Slovakia’s Robert Fico could all serve as useful allies.

In return, Trump will demand loyalty – but he will also reward it with real political leverage. Sovereigntist parties in the European Parliament stand to benefit from this dynamic as well.

Trump’s aim is simple: bring the West into line or keep the establishment off balance. Either outcome strengthens leaders like Orban, who have long fought against the liberal consensus.

Yet nothing is guaranteed. European progressive forces are still strong, and the sovereigntists have yet to achieve a true breakthrough. Ironically, Orban could lose power at home just as his broader vision begins to take shape across Europe.

For now, Orban’s top priority is winning the 2026 election. If he succeeds, he will continue to challenge the European mainstream from Brussels, backed by a more favorable international climate – and a friend in the White House.

This article was first published by Valdai Discussion Club, and edited by the RT team.

==== Konec https://www.rt.com/news/614696-as-west-weakens-orban-makes-bet/ ====

* * *

Natov zemljevid Evrope 24. marec 2025: Kje so meje Srbije
24. marec 2025 20:28 | Obnovljeno: 24. mar 2025 20:28

Na Natovem interaktivnem zemljevidu, ki prikazuje članice in partnerice ter države, ki niso del zavezništva, med Srbijo ter Kosovom in Metohijo ni meje, Kim pa je le s črtkano črto ločen od osrednje Srbije, medtem ko so meje drugih držav označene s polno črto

Po nedavnih tihih znakih, da bi lahko stališča glavnih tvorcev kvazi-državnosti Kosova - Amerike, dobila nov ritem, saj je na tihem zemljevidu v podkastu sina ameriškega predsednika Donalda Trumpa mlajšega s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem Srbija prikazana s Kosovom in Metohijo, ob 26. obletnici Natove agresije zemljevid zavezništva „pravi“ isto - Kosovo je Srbija.

Kot je razvidno na uradni spletni strani Nata, na interaktivnem zemljevidu, ki z različnimi barvami prikazuje članice, partnerice in države, ki niso del zavezništva, med Srbijo ter Kosovom in Metohijo ni meja. Kosovo in Metohija je od osrednje Srbije ločeno le s črtkano črto, medtem ko so meje drugih držav označene s polno črto.
Na ta dan leta 1999 se je začela Natova agresija na Srbijo, tri mesece pozneje, dan po podpisu vojaško-tehničnega sporazuma v Kumanovu, pa je Varnostni svet Združenih narodov sprejel Resolucijo 1244, ki je zagotovila našo ozemeljsko celovitost in suverenost. Vzporedno z njenim sprejetjem pa so si zahodne države začele prizadevati za spodbujanje in ustvarjanje neodvisnosti „Kosova“.

Ali so ob 26. obletnici začetka Natove agresije, ki je bila uvertura v nasilno preoblikovanje meja Srbije, glavni ustvarjalci uničenja celovitosti naše države dobili „potrditev“, da je Resolucija 1244 kljub vsemu sabotiranju na mednarodnem prizorišču še vedno v veljavi? Tako kot meje Srbije pred letom 2008 in samooklicana neodvisnost ob podpori zahodnih sil ali kaj drugega.

Podobno potezo je v začetku leta storila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je poleg čestitke Bolgariji in Romuniji za vstop v schengensko območje priložila zemljevid Evrope, na katerem je Kosovo in Metohija del Srbije.

Ob tej priložnosti so bile na zemljevidu z modro označene države, ki spadajo v schengensko območje, s sivo pa tiste, ki so zunaj njega, Kosovo in Metohija pa sta bila narisana znotraj meja Srbije. Vendar je bil videoposnetek po kritikah iz Prištine hitro odstranjen.

==== Originalni prispevek https://lat.rt.rs/srbija-i-balkan/135136-nato-srbija-kosovos-metohija-mapa-granice/ ====

NATO mapa Evrope 24. marta 2025: Gde su granice Srbije
24. mar 2025 20:28 | Obnovljeno: 24. mar 2025 20:28

U interaktivnoj mapi NATO-a, koja prikazuje različitim bojama članice, partnere i zemlje koje nisu deo Alijanse, između Srbije i Kosova i Metohije nema granice, a KiM je samo isprekidanom linijom odvojena od centralne Srbije, dok su granice drugih država označene punom linijom

Nakon nedavnih prećutnih signala da bi stavovi glavnih kreatora kvazi kosovske državnosti - Amerike, mogli da dobiju neki novi ritam, budući da je u nemoj karti u podkastu sina američkog predsednika Donalda Trampa Mlađeg sa predsednikom Srbije Aleksandrom Vučićem, Srbija prikazana sa Kosovom i Metohijom, na 26. godišnjicu NATO agresije, mapa Alijanse 'govori' isto - Kosovo je Srbija.

Kako se može videti na zvaničnom sajtu NATO-a, u interaktivnoj mapi, koja prikazuje različitim bojama članice, partnere i zemlje koje nisu deo Alijanse, između Srbije i Kosova i Metohije nema granica. KiM je samo isprekidanom linijom odvojeno od centralne Srbije, dok su granice drugih država označene punom linijom.

Na današnji dan 1999. godine otpočela je NATO agresija na Srbiju, tri meseca kasnije, dan nakon potpisivanja Vojno-tehničkog sporazuma u Kumanovu, Savet bezbednosti Ujedinjenih nacija usvojio je Rezoluciju 1244, kojom je garantovan naš teritorijalni integritet i suverenitet. Ipak, paralelno sa njenim usvajanjem, zapadne zemlje počele su da rade na promovisanju i stvaranju nezavisnosti 'Kosova'.

Da li je na 26. godišnjicu od početka NATO agresije, koja je bila uvertira u nasilno prekrajanje granica Srbije, od glavnih kreatora razaranja celovitosti naše zemlje stigla 'potvrda', da je uprkos svi sabotažama Rezolucije 1244 na međunarodnoj sceni, ona ipak, na snazi. Kao i granice Srbije od pre 2008. godine i samoproglašene nezavisnosti uz podršku zapadnih sila, ili je nešto drugo posredi.

Sličan potez povukla je početkom godine predsednica Evropske komisije Ursula fon der Lajen koja je uz čestitku Bugarskoj i Rumuniji na ulasku u šengensku zonu, prikačila i mapu Evrope, na kojoj je Kosovo i Metohija deo Srbije.

Tom prilikom su na mapi su plavom bojom bile označene zemlje koje pripadaju šengenskom prostoru i sivom, koje su izvan njega, a KiM je bilo ucrtano u okviru granica Srbije. Ali je posle kritika iz Prištine, taj video vrlo brzo je uklonjen.

==== Konec https://lat.rt.rs/srbija-i-balkan/135136-nato-srbija-kosovos-metohija-mapa-granice/ ====

* Prevodi narejeni s pomočjo www.DeepL.com/Translator (free version) *