... PRAVILA ZA BRANJE ŠE VEDNO ČAKAMO ...
USTAVA
REPUBLIKE SLOVENIJE...
39. člen
(svoboda izražanja)
Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.
Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.40. člen
(pravica do popravka in odgovora)
Zagotovljena je pravica do popravka objavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa, in prav tako je zagotovljena pravica do odgovora na objavljeno informacijo.
"Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva. To lahko svojo pravico izvršuje neposredno; vendar so danes bolj uveljavljeni modeli predstavniške demokracije, v katerih ljudstvo izbere svoje politične predstavnike, ki jim podeli mandat vladanja za določeno časovno obdobje. Tako vzpostavljena oblast se znotraj demokratičnih oblik vladavine običajno deli na tri veje: zakonodajno, izvršilno in sodno. Te tri veje oblasti svojo funkcijo opravljajo v okviru danih pooblastil in po svoji vesti, državljani pa nad njimi vršijo nadzor in skrbijo, da oblast deluje v skladu z njihovimi individualnimi in družbenimi pričakovanji. Najbolj značilno za demokracijo je, da so volitve neomejeno zavezujoče za vse predstavnike države. Demokratično izvoljeni sodniki, tožilci, poslanci, senatorji svoj položaj lahko upravičijo le z volilnim rezultatom. Zakonodajna iniciativa, zakonodajni referendum in druga civilna gibanja so pomembna le kolikor prinesejo resnične spremembe."
"Diktatura, tudi diktatorstvo, je politična ureditev, v kateri ima vladajoči razred, največkrat pa posameznik, neomejeno oblast. Avtokratski vodja tovrstne države oziroma vlade je diktator. Nekateri znanstveni pristopi opredeljujejo diktatorstvo kot obliko vladavine, ki ima moč, da vlada brez odobritve ljudstva (podobno kot avtoritarizem), medtem ko totalitarizem opisuje državo, ki ureja skoraj vsak vidik družbenega in privatnega vedenja državljanov. Z drugimi besedami, diktatorstvo se nanaša na izvor vladajoče moči (od kod prihaja), totalitarizem pa se nanaša na področje vladanja. V tem smislu je diktatorstvo (vlada brez odobritve s strani državljanov) kontrast demokraciji (vlada prihaja iz ljudskih vrst), totalitarizem (vlada nadzoruje vsako perspektivo človeškega življenja) pa je nasprotje pluralizma (vlada dovoljuje različne stile življenja in mnenj).
Diktatura je v splošnem pogosto obravnavana kot samovoljna in nasilna oblika vladavine, ki je ne omejujejo nobeni zakoni in se opira predvsem na zagotavljanje avtoritete z uporabo sile. Javnost je cenzurirana, zato je kakršnokoli delovanje proti oblastniški strukturi, vključno s kritiko, kaznovano. V diktaturi je religija največkrat preganjana, saj predpostavlja višjo avtoriteto."
V vsaki pravni državi se lahko tistega, ki javno (pa tudi zasebno) govori neresnico toži in sodišče na podlagi popolnih informacij in dejstev odloča, kaj naj bi bila "resnica".
Če nekdo vzpostavlja centralizirano skladišče „preverjanih dejstev“, ali to pomeni, da pravni sistemi držav morajo, ne glede na lastne zakone in ustave upoštevati samo tiste informacije, za katere se ne ve, kdo jih je (i)zbral, po kakšnemu kriteriju, kako so preverjene posebej glede na dejstvo, da so določene informacije slučajno/namerno nedostopne?
Ali to pomeni, da jutri noben uradno izvoljen predstavnik katere koli "opozicijske" stranke sploh ne bo mogel ničesar objaviti, če je to v nasprotju s stališči, ki jih zagovarja "pozcija", se pravi tako imenovano njihovo »resnico« in bo obtožen širjenja "dezinformacij"?
Posebno vprašanje je zakaj uradno izvoljeni evroposlanci ter vlada in predsednica RS sploh podpirajo to "pobudo", če je očitno v nasprotju z vsaj enim členom Ustave RS (KI SE NE UREJA ZAKONOM) in kdo jim je dal pooblastila, da za ta namen uporabijo denar tudi slovenskih davkoplačevalcev? Če pa nihče iz Evropske komisije ni vprašal slovenskih poslancev za mnenje, je vprašanje zakaj je Slovenija še vedno v EU, če sploh ni enakopravna z ostalimi članicami.
Ali to pomeni konec razvoja umetne inteligence (AI) oz. razvoja samo take, ki bi nam dajala odgovore samo na podlagi "preverjenih" informacij (ker do ostalih sploh ne bo imela dostopa)?
Zaenkrat (vsaj do septembra) lahko preberete naslednji prispevek (pa tudi povezave) in si o njem ustvarite lastno mnenje dokler vam neka nova UDBA, KGB, STASI ... ne pove kaj treba misliti (brez zakaj).
Evropska komisija vzpostavila evropsko mrežo za financiranje preverjanja dejstev v višini 5,69 milijona evrov, da bi spodbudila „ščit demokracije“ in razširila infrastrukturo za cenzuro
Projekt preverjanja dejstev (fact check), vreden 5 milijonov evrov, postaja žametna rokavica na železni pesti upravljanja vsebin EU.
Cindy Harper 30. Maj 2025
Evropska komisija je sprožila pobudo (*** spodaj) v vrednosti 5 milijonov evrov, ki je predstavljena kot podporni program za preverjanje dejstev, vendar se pod površjem kaže kot še en premišljen korak k institucionalizaciji cenzure v Evropski uniji.
Ta razpis za zbiranje predlogov se trži kot orodje za „zaščito demokracije“ in boj proti „dezinformacijam“, vendar struktura, cilji in povezave programa jasno kažejo na nasprotno: od zgoraj navzdol usmerjen, javno financiran aparat za uveljavljanje narativa.
Projekt, ki naj bi trajal do 2. septembra 2025, je odprt ne le za države članice EU, temveč tudi za države kandidatke, kot sta Ukrajina in Moldavija - jurisdikcije, ki so zelo ranljive za „tuje vmešavanje“, zlasti prokremeljske dezinformacije.
To strateško uokvirjanje ima dvojni namen: upravičiti povečan nadzor vsebine in zagotoviti prevlado (lastnega) narativa na geopolitično občutljivih območjih.
Osnovni rezultati programa: zaščita preveriteljev dejstev pred tako imenovanim „nadlegovanjem“, vzpostavitev centraliziranega skladišča „preverjanih dejstev“ in vzpostavitev „zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah“, se nekaterim zdijo prijazni. Toda brez evfemizma je to načrt za izgradnjo mreže za nadzor vsebine po vsej celini.
„Zaščitna shema“ ponuja pravno in kibernetsko pomoč preveriteljem dejstev, še bolj pa krepi prepričanje, da je nasprotovanje tem skupinam zloraba in ne legitimno nestrinjanje.
„Skladišče za preverjanje dejstev“ omogoča centralizirano urejanje tega, kar šteje za ‚resnico‘, funkcija ‚odziva na izredne razmere‘ pa daje Komisiji izgovor za pospešitev prizadevanj za zatiranje v politično občutljivih trenutkih.
Najbolj zgovorna je zahteva programa, da morajo sodelujoče organizacije pridobiti certifikat Evropske mreže standardov preverjanja dejstev (EFCSN) ali Mednarodne mreže preverjanja dejstev (IFCN).
Številne njihove članice, kot sta AFP in Full Fact, že neposredno sodelujejo z glavnimi platformami družbenih medijev, kot je Meta, v okviru programov moderiranja tretjih oseb. To dejansko pomeni, da EK krepi ekskluzivni razred vratarjev, ki je že usklajen s programi cenzure podjetij, zdaj pa je opremljen s sredstvi davkoplačevalcev in podporo evropske birokracije.
Vsaj 60 % sredstev bodo prejele tretje strani, ki morajo sofinancirati svoje sodelovanje.
Komisija trdi, da ta pobuda podpira „evropski ščit demokracije“ (European Democracy Shield), kar je izraz, ki v praksi deluje kot retorični oklep za zatiranje svobode izražanja.
Vsak vidik politike te pobude je povezan z upravljanjem ali zmanjševanjem „dezinformacij“, vendar niso določena jasna ali objektivna merila za to, kaj so dezinformacije.
Ta nejasnost omogoča fleksibilno uporabo zatiranja širokega spektra nezaželenega govora.
Vir: https://reclaimthenet.org/european-commission-launches-e5-69m-european-fact-checking-network
* * *
***
Novice 27 maj 2025, Generalni direktorat za širitev in vzhodno sosedstvo
Komisija objavila razpis v vrednosti 5 milijonov evrov za okrepitev evropske mreže za preverjanje dejstev
Komisija je objavila razpis za zbiranje predlogov za podporo rasti evropske mreže preveriteljev dejstev v skladu s političnimi smernicami predsednice von der Leyen za obdobje 2024-2029, s katerimi je bila uvedena pobuda Evropski ščit demokracije.
Cilj razpisa je prispevati k spodbujanju bolj zaupanja vrednega in varnejšega spletnega okolja za evropske državljane.
Pobuda bo okrepila zmogljivost skupnosti za preverjanje dejstev po vsej Evropi, da se zagotovi razpoložljivost v vseh državah članicah in uradnih jezikih EU. Pobuda bo temeljila na delu Evropskega observatorija za digitalne medije (EDMO), ga dopolnjevala in širila in druga ključna prizadevanja, kot je Evropska mreža standardov preverjanja dejstev (EFCSN) (verificirani član EFCSN iz Sovenije od 28.09.2023 je Oštro).
Ključni ukrepi, ki se bodo izvajali v okviru razpisa, bodo vključevali izvajanje sistema zaščite preveriteljev dejstev pred nadlegovanjem, vzpostavitev repozitorija preverjanih dejstev in vzpostavitev zmogljivosti za odzivanje na preverjanje dejstev, tudi v izrednih razmerah.
Razpis je odprt od 15. aprila do 2. septembra, skupna sredstva za financiranje pa znašajo 5 milijonov EUR. Na razpisu lahko sodelujejo zainteresirane strani iz držav članic EU, držav kandidatk in držav pristopnic ter sosednjih držav, ki so vključene v program Digitalna Evropa - regij, ki so še posebej ranljive za dezinformacije in tuje vmešavanje, vključno s prokremeljskimi dezinformacijskimi pripovedmi.
Več informacij najdete na portalu o financiranju in razpisih.
* Prevod narejen s pomočjo www.DeepL.com/Translator (free version) *
May 31, 2025