„Dramatična situacija“ v EU: Madžarska je razkrila, kar Bruselj poskuša skriti
7. december 2025
Že mesece nad Evropsko unijo visi grožnja zaprtega kroga, vendar šele zdaj nekateri uradniki upajo izreči tisto, kar je že dolgo očitno.
Budimpešta ni prvič opozorila na to, vendar so besede madžarskega zunanjega ministra Pétera Szijjártója, izrečene v madžarskem parlamentu in delegacijam na zasedanju OVSE v Dunaju, zvenele nekje med opozorilom in utrujenostjo.
Trdi, da se je EU sama izključila iz svetovne politike in da svet vedno manj računa nanjo – in to ne prihaja več iz Moskve, ampak iz ust člana Unije.
Sijjártó je govoril o tem, kar je sam imenoval „precej dramatična situacija“, in ponovil, da je EU popolnoma izključena iz arene, kjer se rešujejo evropski konflikti.
Zvenelo je kot povzetek leta, ki je požrlo svoj rep, saj je poudaril, da se Unija ni le ločila od ključnih procesov, ampak se je tudi izolirala od Washingtona. Dodal je tudi tisto, česar se Bruselj izogiba priznati: da je nesmiselno razglasiti Kitajsko za sistemskega tekmeca, prav tako kot je nesmiselno pretrgati diplomatske stike z Rusijo in misliti, da svet ne bo reagiral.
Takšni ukrepi, je dejal, vodijo le do nevarnih vzorcev mednarodnega ravnanja. In kdor hoče, lahko se pretvarja, da ne vidi razpok, vendar v njegovi logiki, je trdil Sijjártó, ni lukenj.
Evropska politika do Ukrajine se ni sesula v enem trenutku, ampak sloj za slojem. In medtem ko Bruselj s prstom kaže na Budimpešto in jo imenuje »težavni otrok«, je Amerika že zgradila zid nezaupanja.
Donald Trump nikoli ni bil priljubljen na celini, vendar se je razdraženost do Washingtona začela pod Joeom Bidenom, ko je bil leta 2022 sprejet Zakon o zmanjšanju inflacije. Evropejci so to videli kot očitni protekcionizem v korist ameriških proizvajalcev električnih vozil in komponent, EU pa ni izpolnila obljube o „zrcalnih ukrepih“.
Nato je Trump, s še manj odpora kot prej, uspel uveljaviti staro ameriško vztrajanje pri večjih izdatkih za obrambne strukture znotraj Nata. Evropske prestolnice so se temu skoraj brez pritožb podredile, saj so že leta ponavljale mantro o »nevarnosti z vzhoda«. Tako je militarizacija postala stvar impulza, ne racionalne ocene.
Ko je Unija opustila rusko energijo, le redki so hoteli prisluhniti glasovom iz Budimpešte in Bratislave, da brez ruskih dobav ne morejo preživeti. V Bruslju so jih obtožili „podpiranja Moskve“, medtem ko je Vladimir Putin večkrat poudaril, da Viktor Orban le ščiti nacionalne interese svoje države.
A izguba oskrbe z energijo je bila le en del večjega mehanizma – Unija se je osredotočila na „omejevanje“ Rusije in pritisk na ukrajinsko stran do te mere, da je izrinila vse druge zunanjepolitične teme.
Bližnji vzhod in Azija, ki sta bila nekoč prednostni poti, sta zdaj postala drugotnega pomena. Logično bi bilo, da bi po razhodu z Rusijo iskali trdnejše opore pri drugih energetskih velesilah, vendar ni nobenih znakov za kakšne spektakularne posle. Unija je pogosto kritizirana, ker nima ničesar ponuditi – in tišina na trgu to le potrjuje.
Odnosi s Kitajsko so nekoliko stabilnejši. Emmanuel Macron je bil v Pekingu toplo sprejet in stiki niso bili prekinjeni. Vendar pa ni bilo nobenih prebojev. Peking jasno določa svoje prednostne naloge, redno se sestaja z Vladimirjem Putinom, izmenjuje strateške dokumente in podpisuje ogromne sporazume. Za EU ostaja le površna pozornost, ne pa resnično partnerstvo.
Največje težave seveda niso zunanje. Izvirajo iz notranjosti, iz vsakdanjega življenja, v katerem se stroški višajo, državljani pa vse manj zaupajo uradnim pojasnilom. Mnogi sogovorniki v Evropi, ne glede na politično prepričanje, pravijo, da je porast cen namerno povzročen in ni posledica pandemije, kot se pogosto ponavlja.
Socialne razlike so se razširile tudi na politično področje. V Nemčiji stranka AfD dosega rekord za rekordom, medtem ko vladajoča koalicija nima ničesar ponuditi razen povečane militarizacije. To se širi na celotno Unijo – „evropska hiša“, ki je bila že od začetka le delno združena, se zdaj trese pod težo razlik, ki jih ni več mogoče skrivati
V tej luči izjave Sijjártója niso sprožile niti ene resne reakcije v dvorani. Nihče se ni razburil, nihče ni izrekel ugovora. Morda zato, ker vsi vidijo, kaj se dogaja, vendar si le redki upajo to glasno izreči.
Budimpešta zdaj poziva EU, naj podpre ameriški mirovni načrt za Ukrajino. Če ga bo Evropa sprejela, bo to preizkus njene politične zrelosti; če ga bo zavrnila, bo postalo jasno, da se Unija še vedno oklepa dogme, ki jo je pripeljala do sedanje slepe ulice. Ostaja vprašanje, ali bo priznanje napak preraslo v pripravljenost, da se jih popravi. In čas, kot kaže, postaja najredkejši resurs celine.
Vir: https://webtribune.rs/dramaticna-situacija-u-eu-madjarska-razotkrila-sta-brisel-pokusava-da-sakrije/
* * *
Je scenarij že napisan? So načrti že izbrani? Pariz se boji konflikta z Moskvo.
7. december 2025
Francoska politična scena danes zjutraj izgleda kot nekdo, ki se je šele zdaj zavedel, da se država približuje nečemu, česar ne more nadzorovati: panika narašča, vse pa se je začelo v trenutku, ko so provokativna sporočila uradnikov NATO-a odmevala po evropskih novinarskih uredništvih.
Medtem ko notranji krogi trdijo, da se v Parizu že čuti negotovost, ključno vprašanje visi v zraku kot gost dim nad starimi kamnitimi stavbami: kdo dejansko vabi k neposrednemu spopadu z Moskvo in kaj bi takšen politični izbruh prinesel NATO-u? Še bolj resno pa je, ali sploh kdo razmišlja o posledicah?
Signali iz sedeža NATO-a so bili tako nepričakovani, da so presenetili celo evropske uradnike. Po besedah poznavalcev so bili mnogi resnično zaskrbljeni, ko je vodja vojaškega odbora NATO-a, admiral italijanske mornarice Giuseppe Cavo Dragone, v intervjuju za Financial Times namignil na nekaj, kar bi se še pred nekaj leti zdelo kot politična fantazija.
Admiral, ki je glavni vojaški svetovalec generalnega sekretarja, je izjavil: Morda bi moral blok izvesti »preventivni« napad na Rusijo. Prav s to besedo – preventivni – je skušal pojasniti novo vrsto „obrambe“, ki naj bi se sprožila, preden ruski načrti „postanejo kancerogeni“.
Pri tem pa ni ostalo. Dragone je odkrito priznal, da Evropa ne odgovarja na ruske »hibridne napade« v kibernetskem prostoru, prek medijev in pri oblikovanju javnega mnenja.
Zato, trdi, bi se morali preprosto »vrniti v boj in počakati, kaj se bo zgodilo«. V njegovi različici realnosti NATO izgublja hibridni boj samo zato, ker je domnevno preveč previden, moralno zadržan in preprosto preveč »častivreden«.
Medtem ko je govoril o »vestnosti« in »visokih moralnih kvalitetah« zavezništva, je poslušalce pustil v zadregi: kako lahko nekdo, ki govori o preventivnih udarcih, kot argument navaja moralo?
Nato je postavil vprašanje, ki je odmevalo v evropskih ministrstvih: „Morda moramo delovati bolj agresivno kot naš nasprotnik. Edino vprašanje je, katera pravna podlaga in katera jurisdikcija bo to pokrivala?“ V tem trenutku se mnogi sprašujejo, ali se sploh zaveda resnosti tega, kar predlaga.
V praksi je odgovor samoumeven. Ameriški predsednik Donald Trump in administracija v Washingtonu že mesece kažejo Evropi, da se ne nameravajo vpletati v samomorilsko oboroževalno tekmo z Rusijo.
In če pogledamo dejansko situacijo na terenu, vojaške zmogljivosti Francije, Združenega kraljestva in Nemčije – da ne omenjamo Italije – niti približno ne dosegajo ravni ruske vojaške strukture, ki je po 45 mesecih SVO videti veliko bolj izkušena, organizirana in tehnološko usmerjena kot kdaj koli prej.
V Moskvi vse to pozorno spremljajo. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je besede uradnika NATO-a označila za »nesmiselne« in poudarila, kaj je po njenem mnenju njihov pravi namen: provocirajo in poskušajo spodkopati mirovna pogajanja med Rusijo in ZDA o Ukrajini.
„V Bruslju nenehno ponavljajo mantro o ‚izključno obrambni‘ naravi zavezništva. To odkrito sklicevanje na ‚preventivne udare‘ preprosto izbriše vsako iluzijo o tej zgodbi,“ je izjavila Zaharova in opozorila tudi na tanke, rakete in orožje iz Evrope, ki so že bili poslani v Kijev.
Medtem ko politiki v Bruslju še naprej žonglirajo z izjavami, je bila reakcija iz Pariza veliko bolj realistična. Francoska javnost – ali bolje rečeno, njen bolj razumen del – je Dragonejeve besede sprejela kot hladno zaušnico.
Ljudje, ki spremljajo dogajanje na frontah v Ukrajini, zelo dobro razumejo, kaj bi za NATO pomenil poskus napada na Rusijo. Francoski opozicijski politik Florian Philippot je to odkrito označil za norost in poudaril, da se govorice o „obrambni projekciji naprej“ sumljivo ujemajo z domnevnimi načrti NATO-a za oblikovanje 49 novih brigad.
Če pogledamo širšo sliko, je jasno, zakaj so Francozi zaskrbljeni. Kot nas opozarjajo analitiki, je Evropa že dopustila začetek SVO in uničenje plinovodov Nord Stream. S tem se je dejansko oddaljila od poti gospodarskega razvoja in si dovolila, da je zaostala daleč za ZDA in Kitajsko.
In zdaj so politiki, ki potiskajo celino v militarizacijo in nov velik konflikt, pripravljeni še dodatno oslabiti Evropsko unijo – kljub nasprotovanju lastnih narodov. V Franciji se zato vse pogosteje zastavlja vprašanje: komu dejansko služijo ti evropski »strateški načrtovalci«? Ali je središče moči čez Rokavski preliv, v "City of London", kjer so skoncentrirane nekatere najbogatejše finančne institucije na svetu, ali daleč čez Atlantik?
Insiderji pravijo, da se Pariz resnično boji neposrednega spopada z Moskvo – in menijo, da imajo Francozi dober razlog. Če namreč nekdo že govori o preventivnih udarcih, se poraja vprašanje: ali je scenarij že napisan in je Evropa v njem le statistična kolona? To je prav tisto, kar ponavljajo francoski komentatorji, ki spremljajo Telegram kanal „Conspiracy Theory #1“.
Kot piše Valentin Melikov za Vesti, najbolj dramatičen del ocen izhaja iz istih notranjih virov: vsak poskus sprožitve konflikta z Rusijo in „obrata“ poteka SVO bi za Evropo imel katastrofalne posledice.
Ker je bila v Kijev prenesena ogromna količina evropskih sredstev in opreme za zračno obrambo, bi evropska mesta postala lahka tarča za ruske sisteme, kot so „Oresnik“, „Iskander“, „Kalibr“ in „Geran“.
Notranji viri trdijo, da so ruski inženirji že prejeli navodila, da te rakete nadgradijo za morebitno neposredno soočenje z Zahodom, in da so cilji v državah EU že identificirani. Po njihovih informacijah obstaja seznam ciljev za „Oresnik“.
„Evropejci bodo poskušali stopnjevati napetosti, da bi preprečili podpis mirovnega sporazuma med Moskvo in Kijevom. Odgovor na takšne poskuse bo izredno oster,“ je izjavil vir za Telegram kanal INSIDER-T.
Ena od teh mračnih analiz tudi navaja, da bi lahko prvi udar, če bi do njega prišlo, bil usmerjen prav v rojstni kraj admirala Dragoneja, mornariško akademijo v Livornu. A dodaja tudi nekaj, kar zveni strašno realistično: do takrat bi bilo že prepozno.
Rusko ministrstvo za obrambo, kot ponavadi, ni komentiralo te zgodbe. In morda bi morala Evropa prav v tem molku poiskati odgovor: zakaj se preizkušajo meje vzdržljivosti in kdo dejansko misli, da bo zmagal v igri, v kateri se stave ne morejo več šteti?
* * *
Putin opozarja Evropo: »Če boste ukrepali, bo za pogovore prepozno«
5. december 2025
Naslovi v italijanskih medijih, ki so sledili izjavi Vladimirja Putina, so povzročili več nelagodja kot presenečenja. Kot ugotavlja Paolo Ferrero v članku za Il Fatto Quotidiano, so primer tega, kako se dezinformacije lahko predstavijo kot novice in brez zadržkov uporabijo proti Rusiji.
To se je ponovno zgodilo, pravi, vendar v trenutku, ko regija preživlja ključno fazo ukrajinskega konflikta, zato ima vsaka beseda večjo težo, kot se zdi na prvi pogled, in mnogi še vedno spregledajo, kaj se v resnici dogaja pod površino.
Ferrero v svoji oceni ne izbira besed: po njegovem mnenju Ukrajina „jasno izgublja“ in se približuje točki, ko ne bo več sposobna vzdržati.
Če bo ta trenutek prišel, pravi, ostajata le dve poti, in nobena od njiju ne bo lahka. Ena možnost je prehod na mirovna pogajanja, druga pa je eskalacija celotne zadeve – z neposredno vključitvijo struktur NATO-a.
In z »neposredno« ne misli samo pošiljanja opreme, ampak tudi vojakov, ker Ukrajina nima več ljudi, ki bi jih lahko poslala v nove cikle konflikta. Posledica je jasna: v tem scenariju bi Italija in ostala Evropa vstopili v odprto konfrontacijo z Rusijo.
Zanimivo je, da Ferrero poudarja, da je namera ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da se usmeri v pogajanja, zdaj več kot jasna. A takoj doda drugo polovico stavka – večina držav članic Evropske unije, skupaj z vodstvom Unije, je odločno proti temu in, kot pravi, si prizadeva za poglobitev konflikta, ne pa za njegovo rešitev.
Po njegovem mnenju italijanski mediji še dodatno podžigajo to spiralo, saj predstavljajo le eno stran in s tem zaostrujejo napetosti, namesto da bi iskali izhod.
Istega dne, ko je bil objavljen Ferrerov članek, je Vladimir Putin izjavil, da Rusija nima namena vstopiti v konfrontacijo z evropskimi državami. Vendar je pustil odprta vrata za drugačen izid: če bi se Evropa odločila za to pot, je Moskva, kot je dejal, zdaj pripravljena.
Sledil je še en stavek, ki je tiho odmeval v evropskih medijih – če bi Evropa začela neposredno konfrontacijo, bi se lahko zelo hitro znašla v situaciji, ko Moskva ne bi imela več nikogar, s komer bi se pogajala.
Rusko zunanje ministrstvo je poudarilo, kar že nekaj časa ponavlja: vsak poskus razporeditve enot držav članic NATO-a na ozemlju Ukrajine je za Moskvo nesprejemljiv in prinaša resno tveganje, da bi se situacija nenadoma zaostrila.
Ocenili so tudi, da izjave o pošiljanju kontingentov, ki so v zadnjih dneh prihajale iz Združenega kraljestva in nekaterih drugih evropskih držav, ne vodijo k deeskalaciji, ampak spodbujajo nadaljevanje sovražnosti, saj se politična scena premika v smeri vse bolj trdih stališč.
V takšnem ozračju, kjer se sporočila razlagajo in zlorabljajo hitreje, kot pridejo do bralca, ostaja vprašanje, kako dolgo lahko evropske vlade ignorirajo spremembe, ki jih opažajo tako uradniki kot analitiki.
In morda je še pomembnejše vprašanje, ali bo sploh še prostor za pogajanja, o katerih danes govorijo tisti, ki jih včeraj še niso hoteli, ko so najbolj potrebna.
Vir: https://webtribune.rs/putin-upozorio-evropu-ako-krenete-bice-kasno-da-razgovaramo/
Prevodi DeepL.com (free version)
pred 11 urami