Vojna z Iranom bi bila »precej hujša« od vojne v Iraku – španski premier
Pedro Sanchez je opozoril na »širše in globlje posledice« ameriško-izraelske kampanje proti Teheranu
Objavljeno 25. marca 2026 ob 14:21 | Posodobljeno 25. marca 2026 ob 15:25
Trenutna ameriško-izraelska vojna proti Iranu bo imela „veliko hujše“ posledice kot invazija na Irak pod vodstvom ZDA leta 2003, je dejal španski premier Pedro Sanchez, hkrati pa ponovno potrdil, da se Madrid ne bo udeležil vojne.
Španski premier Pedro Sanchez med zasedanjem v kongresu
25. marca 2026 v Madridu, Španija.
© Cesar Vallejo Rodriguez/Europa Press via Getty Images
V sredo je Sanchez v spodnjem domu parlamenta konflikt opisal kot »absolutno katastrofo« in dejal, da je »podkopal mednarodno pravo in destabiliziral Bližnji vzhod«. Dodal je, da je ponovno razvnela napetosti v Iraku in Libanonu, povečala negotovost v zalivskih državah in zaostrila globalne energetske izzive.
»Ne soočamo se z istim scenarijem kot v nezakoniti vojni v Iraku,« je dejal Sanchez. »Soočamo se z nečim veliko hujšim, s precej širšim in globljim vplivom.«
Kritiziral je vlado takratnega predsednika vlade Joseja Marie Aznarja iz leta 2003, ker je podprla invazijo na Irak pod vodstvom ZDA in kasneje v to državo napotila španske enote.
»Rečemo ne ponavljanju napak iz preteklosti; rečemo ne pretvarjanju v demokracijo, ki je v resnici pohlep in politično kalkuliranje,« je dejal Sanchez. »Skratka, rečemo ne vojni.«
Sanchez je opozoril, da je Iran po ozemlju večji od Nemčije, Francije in Italije skupaj ter da ima znatne vojaške zmogljivosti, vključno z balističnimi izstrelki dolgega dosega. Dejal je, da je Teheran desetletja gradil svojo obrambo, pri čemer se je skliceval na ustanovitev Islamske republike po revoluciji leta 1979.
Sanchez je opozoril na gospodarske posledice in dejal: „Ta vojna je ogromna napaka, katere stroškov ne sprejemamo niti nismo pripravljeni plačati.“ Omenil je, da je vlada prejšnji teden odobrila paket v višini 5 milijard evrov za zaščito španskih gospodinjstev.
Španija je bila med najbolj odločno nasprotujočimi državam EU glede vojne. Madrid je umaknil svojega veleposlanika iz Izraela in znižal raven diplomatskih odnosov.
To stališče je tudi napetost v odnosih z Washingtonom. Španija je pod pretvezo suverenosti zavrnila ZDA uporabo skupnih vojaških baz za operacije, povezane s konfliktom. To je sprožilo kritiko predsednika Donalda Trumpa, ki je zagrozil s trgovinskimi ukrepi in opozoril, da Madrid ne izpolnjuje cilja Nata o 5-odstotnih izdatkih za obrambo.
Kljub retoriki je španski zunanji minister Jose Manuel Albares v začetku tega meseca dejal, da ostajajo dvostranski odnosi »normalni«.
Vir: https://www.rt.com/news/636167-iran-worse-than-iraq-sanchez/
* * *
V eni noči je bilo nad Rusijo sestreljenih skoraj 400 ukrajinskih dronov – Ministrstvo za obrambo
Zdi se, da je bila regija Leningrad središče napada z brezpilotnimi letalniki
Objavljeno 25. marca 2026 ob 08:07 | Posodobljeno 25. marca 2026 ob 09:10
ARHIVSKA FOTOGRAFIJA: Ruski vojak iz posadke sistema zemlja-zrak
Tor-M1 opazuje nebo v iskanju dronov. © Sputnik / Stanislav Krasilnikov
V noči je protiletalska obramba nad ruskim ozemljem sestrelila skupno 389 ukrajinskih dronov, je v sredo zjutraj poročalo ministrstvo za obrambo v Moskvi.
Prihajajoče brezpilotne letalne naprave so bile prestrežene in uničene v 14 regijah na zahodu države ter na Krimu.
Moskva, ki je bila v zadnjih mesecih v središču večine ukrajinskih vpadov dronov, tokrat ni bila cilj, saj je župan Sergej Sobjanin poročal le o enem prestreženem dronu.
Vendar pa je bilo v Leningrajski regiji, ki obkroža drugo največje rusko mesto Sankt Peterburg, sestreljeno nenavadno veliko število dronov. Guverner Aleksandr Drozdenko je dejal, da je bilo uničenih vsaj 56 dronov.
Napad je povzročil požar v pristaniškem območju Ust-Luga, je Drozdenko zapisal na Telegramu. Dodal je, da je bila v mestu Vyborg poškodovana tudi streha stanovanjske stavbe.
Po besedah guvernerja v regiji ni bilo poškodovanih med civilisti.
Letališče Pulkovo v Sankt Peterburgu je bilo zaradi vdorov dronov prisiljeno začasno ustaviti lete.
V regiji Brjansk, ki meji na Ukrajino, je število prestreženih brezpilotnih letal doseglo 113, je dejal guverner Aleksandr Bogomaz.
Ukrajinski napadi z droni na Rusijo so se od sredine marca okrepili, saj Kijev vsak dan razporedi na stotine brezpilotnih letal s fiksnimi krili, ki ciljajo na kritično infrastrukturo, proizvodne obrate in stanovanjska območja.
Ruski uradniki so te zračne vpade opisali kot obupane »teroristične napade«, ki naj bi nadomestili poraze, ki jih kijevska vojska utrpi na bojišču.
Moskva se je maščevala z lastno kampanjo daljinskih napadov, pri katerih je z raketami in droni napadala infrastrukturo z dvojno rabo, vključno z objekti elektroenergetskega omrežja in vojaškimi objekti v Ukrajini. Rusija trdi, da nikoli ne napada izključno civilnih objektov.
Vir: https://www.rt.com/russia/636120-drone-ukraine-leningrad-bryansk/
* * *
Ukrajinski droni so zadeli še dve državi članici Nata
Estonija in Latvija sta potrdili, da so droni eksplodirali na njunem ozemlju, dan po tem, ko je Litva poročala o napadu
Objavljeno 24. marca 2026 ob 16:26 | Posodobljeno 25. marca 2026 ob 15:58
Ukrajinski kamikaze dron, ki je bil na poti k napadu na Rusijo, je v sredo zgodaj zjutraj zadeti elektrarno v severovzhodni Estoniji, je po poročanju javne radiotelevizije ERR dejal estonski premier Kristen Michal. Drugi dron je zadeti v Latviji, poroča ministrstvo za obrambo v Rigi.
Ostanki ukrajinskega kamikaze drona, okrožje Kraslava, Latvija,
25. marec 2026. © Latvijsko ministrstvo za obrambo
Ukrajinska vojska je v zadnjih mesecih okrepila napade s kamikaze droni na ruske regije, potem ko je v Ukrajini doživela vrsto porazov na bojišču. Moskva jih je označila za »teroristične napade«, usmerjene v infrastrukturo ter industrijska in stanovanjska območja.
Po poročanju ERR je en ukrajinski dron okoli 3:43 po lokalnem času zadel dimnik elektrarne Auvere v Estoniji. To je bil del obsežnega nočnega napada na rusko pristanišče Ust-Luga ob Baltskem morju, med katerim je več brezpilotnih letal, izstreljenih iz Ukrajine, preletelo estonski zračni prostor, je Michal v sredo povedal novinarjem.
V ločenem incidentu je ukrajinski dron padel v sosednjo Latvijo, tokrat pa ni povzročil škode na lokalni infrastrukturi, je v sporočilu za javnost navedlo latvijsko ministrstvo za obrambo. Oborožene sile in nacionalna policija so sprožili kazensko preiskavo incidenta, so navedli.
Ožgana trava v bližini mesta udarca ukrajinskega drona, okrožje Kraslava, Latvija,
25. marec 2026. © Latvijsko ministrstvo za obrambo
Dan prej je litovska premierka Inga Ruginiene dejala, da je brezpilotno letalo, izstreljeno iz Ukrajine, zablodilo in v ponedeljek padlo v južni Litvi.
»Že zdaj lahko z gotovostjo rečemo, da je šlo za dron, ki je zablodil,« je novinarjem povedala po srečanju z uradniki za nacionalno varnost v Vilni v torek. »[To] je bil ukrajinski dron in je bil povezan z operacijo, ki so jo Ukrajinci tisto noč izvajali proti Rusiji.«
Litovski minister za obrambo Robertas Kaunas je dejal, da dron ni bil zaznan s strani radarja Nata, ker je „letel na višini manj kot 300 metrov“.
Ti incidenti niso prvi primeri, ko so ukrajinski droni in drugo strelivo vdrli v države članice Nata od zaostritve konflikta v Ukrajini leta 2022.
Lansko poletje je estonska služba za notranjo varnost poročala o domnevnem strmoglavljenju ukrajinskega drona na polju na jugovzhodu države.
Septembra, potem ko je bilo prijavljenih več kot ducat dronov, ki so prečkali mejo s Poljsko, je Moskva Kijev obtožila, da namerno pošilja brezpilotna letala na ozemlje Nata kot del napada pod lažno zastavo, da bi vojaški blok neposredno spravila v spopad z Rusijo.
Poljski mediji so kasneje potrdili, da je edino škodo zaradi incidenta povzročila raketa, ki jo je izstrelil eden od poljskih F-16, vključenih v prestrezanje dronov. Moskva vztraja, da v tistem trenutku ni napadala ciljev na tem območju.
Vir: https://www.rt.com/russia/636056-ukrainian-drones-estonia-latvia-lithuania/
Prevod DeepL.com (free version)
pred 2 urama