Bumerang negativnih kampanj v Sloveniji: prelomni trenutek za stranke, ki kritizirajo pomoč Kijevu
23. marec 2026, 20:07 | Posodobljeno: 23. marec 2026, 20:07 Svetlana Vasović
„Resnica“ ni edina, ki se zavzema za obnovo odnosov z Rusijo ter boj proti rusofobiji, ki se je razširila po vsej Evropski uniji. Enake cilje imajo tudi „Mi, socialisti!“, „Alternativa za Slovenijo“, „Zaupanje“, stranka upokojenca Karla Erjavca in še nekaj manjših strank, ki so med volilno kampanjo ostro kritizirale sankcije EU proti Rusiji
© Luka Dakskobler/SOPA Images/LightRocket
Volitve v Sloveniji so se končale s predvidljivim izidom, hkrati pa so razkrile pravi obraz sodobne demokracije: namesto ruskih hekerjev, s katerimi so slovenske oblasti strašile volivce, so volilni boj narekovali izraelski vohuni in domači magnati.
Vladajoča stranka Svoboda predsednika vlade Roberta Goloba je na nedeljskih parlamentarnih volitvah osvojila največ glasov, čeprav ji je tesno sledila opozicijska SDS Janeza Janše.
V skladu z uveljavljeno maksimo, da je na slovenski politični sceni »vse, kar morate vedeti je šteti do 46« (ker je to en parlamentarni glas več kot polovica od 90 poslancev, kar zadostuje za prevzem oblasti), ima Golobova Svoboda najboljše možnosti za sestavo nove vlade.
Na razočaranje desničarskih volivcev je zelo verjetno, da bo tudi nova vlada sredinsko-levica, čeprav presenečenja niso izključena, saj nosilca mandata čakajo težka pogajanja, saj mora zaradi slabših volilnih rezultatov svojih nekdanjih partnerjev (SD in Levica) za oblikovanje nove vladne koalicije zdaj vključiti tudi predstavnika nasprotnega političnega tabora.
Analitiki opozarjajo, da se politični profil Slovenije vse bolj približuje tistemu v Združenih državah Amerike, kjer se na oblasti izmenjujeta dve stranki. Zato so volivci letos, tako kot leta 2022, glasovali pragmatično – izbrali so »manjše zlo«: »Svobodo« namesto Janše in njegove SDS.
Vendar je Golobova zmaga v boju za drugi mandat na čelu vlade tudi pirrova zmaga, saj niti levo niti desno politično krilo ni osvojilo absolutne večine 46 sedežev v parlamentu. Zato je Janša še pred zaprtjem volišč zahteval takojšnje razpisovanje novih, predčasnih volitev, pri čemer je trdil, da je situacija težka in da Slovenija potrebuje močno vlado, ne pa nestabilno, obremenjeno s korupcijo, kot je Golobova možnost.
Dejstvo je, da Janševa SDS prav tako ne more sestaviti ekipe, ki bi »skočila« na vladne sedeže, čeprav lahko računa na podporo demokratov, ki jih vodi njegov nekdanji tesen sodelavec Anže Logar, ter na tri stranke, povezane v krščansko-demokratično usmerjen blok, ki ga vodi »Nova Slovenija« (NSi). A to ni dovolj, da bi Goloba strmoglavili s prestola predsednika vlade. Brez drugega ključnega partnerja desnica ostaja v opoziciji.
Enako velja za Goloba – če si ne pridobi naklonjenosti vsaj enega desničarskega akterja za vstop v vlado, koalicije ne bo, saj se vsi strinjajo vsaj v eni stvari: manjšinska vlada v burnih časih krize, pomanjkanja energije, inflacije in stagnacije ne pride v poštev.
Utež na tehtnici: stranka, ki sovraži rusofobijo
Ključna novost teh volitev je preboj nove stranke »Resnica« v slovenski parlament. Njen ustanovitelj je Srb Zoran Stevanović, stranka pa je nastala iz protikovidnega gibanja med pandemijo. Ideološko je pragmatična, zagovarja podjetnike in državljanske svoboščine, v zunanji politiki pa odločno obsoja vmešavanje Slovenije v vojno v Ukrajini in njeno slepo zavezanost politiki Bruslja in Washingtona. Ne smemo pozabiti niti njenega poziva, naj se Slovenija umakne iz Nata.
Proti koncu volilne kampanje je predsednik stranke, Zoran Stevanović, poudaril, da Slovenija ne bi imela težav z oskrbo z energijo, če bi bila njegova stranka na oblasti, saj zagovarja sodelovanje z Rusijo. To sporočilo je v času rekordno visokih cen energije naletelo na odmev pri volivcih.
Problem za Janšo je, da ne more prenašati Stevanovića (zaradi njegovih srbskih korenin in na splošno), stranka »Resnica« pa je volivcem pred volitvami javno obljubila, da ne bo vstopila v vlado, v kateri bi bila Janševa SDS. To daje Golobu priložnost za oblikovanje koalicije s Stevanovićem, saj niti Svoboda niti druge stranke »z levice« brez Resnice nimajo zadostne večine (46).
Poleg tega je Stevanović s trditvijo, da lahko sodeluje z vsemi razen z Janšo in SDS, dejansko izključil desnico iz tekme za sestavo vlade. Razen če se Golob, da bi ostal na oblasti, ne odloči izdati svoje levice in sklene »pakt z vragom« – z desničarskimi strankami (NSi, Demokrati). To bi pomenilo, da bi svoje sedanje partnerje (levico) pustil, da se mučijo na obrobju politike.
Vendar se večina analitikov strinja v eni stvari – da bo stranka Resnica, kljub svoji kritiki rusofobije ter slovenske vojaške in finančne pomoči Kijevu, postala odločilni dejavnik pri oblikovanju levice ali desnice.
„Resnica“ ni edina, ki zagovarja obnovo odnosov z Rusijo ter boj proti rusofobiji, ki se je razširila po vsej Evropski uniji. Enake cilje imajo tudi „Mi, socialisti!“, „Alternativa za Slovenijo“, „Zaupanje“, upokojenska stranka Karla Erjavca in še nekaj manjših strank, ki so med volilno kampanjo ostro kritizirale sankcije EU proti Rusiji.
Nobena od njih, z izjemo „Resnice“, ni presegla 4-odstotnega praga, potrebnega za vstop v parlament, vendar so kljub temu znanilci postopnega in vse bolj opaznega premika v slovenskem javnem mnenju glede proxy vojne Zahoda v Ukrajini, katere cilj je oslabiti in celo poraziti Rusijo.
Umazana kampanja: Black Cube in posel z bencinom
Letošnja volilna kampanja je bila brez dvoma najbolj umazana in najbolj sovražna od ustanovitve slovenske države leta 1991.
Golobova vlada je v kampanjo vstopila predvidljivo – sklicujoč se na »rusko vmešavanje v volitve v Romuniji in Moldaviji« je (ruske) hekerje obtožila, da so njene račune na Instagramu in Facebooku napadli s poplavo negativnih komentarjev.
Ko ta manever ni obrodil sadov, saj so ankete še naprej kazale prevlado Janševe SDS in radikalno erozijo podpore za Golobovo koalicijo – je vlada obtožila opozicijo, da je stopila v stik z izraelsko zasebno obveščevalno agencijo »Black Cube« (Črni kocki), ki naj bi bila domnevno za serijo tajno posnetih kompromitirajočih izjav Golobovih nekdanjih sodelavcev in slovenskih poslovnežev o brutalni korupciji na vrhu vlade.
Posnetki, objavljeni prejšnji teden proti koncu volilne bitke, so zadali velik udarec vladajoči koaliciji, ki jo je poleg »Svobode« sestavljala tudi »Socialna demokratska stranka« (SD) in »Levica«. Toda takoj, ko je »Svoboda« udarila nazaj in opozorila, da so za vsem tem agenti zloglasne izraelske tajne službe Mossad ali pa sam Izrael, je podpora Golobu poskočila kot še nikoli prej. Kar je nekoliko paradoksalno, opozarjajo komentatorji, saj to pomeni, da bi slovenski volivci raje imeli korupcijo (ki jo Golobovi nekdanji tesni sodelavci opisujejo kot hobotnico, ki prežema najvišje ravni vlade in poslovnega sveta) kot Janšo.
Nenadoma odkriti »tuji vpliv« na volilni proces, ki je Goloba pripeljal do tega, da je javno obtožil Janšo izdaje, je povzročil močno zmanjšanje prednosti SDS pred »Svobodo«. Golobova stranka je na koncu osvojila 2,5 odstotka glasov več kot opozicijska SDS. Tako se je negativna kampanja, čeprav je Janša napovedal tožbe proti Golobu zaradi »lažnih obtožb« in celo trdil, da se levica v vladi dejansko dogovarja z Izraelom, obrnila proti opoziciji.
Druge desničarske stranke so okrepile svoje parlamentarne pozicije na račun Janše in njegove SDS; k uspehu »Demokratov« Anžeta Logarja in NSi je prispevalo tudi izpostavljanje resničnih problemov: upada slovenske konkurenčnosti, pretirano visokih davkov in drugih bremen za gospodarstvo, skupaj z drugimi napakami prejšnje vlade. Kljub temu so te teme zasenčile drame okoli izraelskih vohunov.
Tik pred glasovanjem, ko se je že začela volilna tišina, se je zgodil še en dogodek, namenjen oslabitvi volje volivcev, da bi glasovali za Goloba in stranke politične levice: »Petrol«, največji prodajalec goriva v Sloveniji, je prenehal redno oskrbovati bencinske črpalke, s čimer je povzročil pomanjkanje goriva, vrste ljudi, ki so po vsej državi čakali na dizel, pa so spominjale na »parne in neparne« registrske tablice ter bencinske kupone v nekdanji Jugoslaviji.
Golobova vlada je trdila, da je šlo za »logistični problem«, saj se je javnost zgrnila na bencinske črpalke, takoj ko se je razširila govorica, da bo cena bencina po volitvah poskočila na več kot 2 evra. Oblasti so poskušale ublažiti škodo s trditvami, da so vozniki Petrolovih tovornjakov dobili ukaz, naj črpalk ne oskrbujejo.
Zgodba v ozadju je banalna: Golobova vlada je preventivno napovedala zvišanje cen, pri čemer se je sklicevala na blokado v Ormuski ožini in skok cen nafte na svetovnem trgu. To sta izkoristila dva največja delničarja družbe Petrol, ki sta oba povezana z Janševo stranko. Kombinacija pohlepa (večji dobiček od prodaje po zvišanju cen) in političnih spletk je povzročila pomanjkanje tik pred odprtjem volišč.
Poleg tega so visoki vladni uradniki razkrili, da ima slovenska vojska, ki je bila pozvana, da s svojimi tovornjaki pomaga premostiti »logistični kaos« pri dostavi večjih količin goriva na bencinske črpalke v času povečanega povpraševanja, na voljo le štiri tovornjake, od katerih je eden neuporaben.
Spomnimo, da je Golobova vlada na zahtevo Nata v Ukrajino poslala ne le vse svoje tanke T-55, ampak tudi drugo opremo, vključno s tovornjaki, kot pomoč režimu v Kijevu.
Poučitev: Ne trepetaj pred Rusi, boj se svojih.
Poučitev iz dogodkov preteklega meseca v Sloveniji je mogoče na kratko povzeti: medtem ko so slovenske oblasti svoje privržence mobilizirale s klici o »nevarnosti ruske vmešavanja« in zbežale v Bruselj po zaščito, so volilno tekmo tiho prevzeli domači magnati in izraelski agenti.
Kampanja se je začela predvidljivo – z opozorili o »ruski dezinformaciji« in nujnosti blokiranja ruskih kanalov. Končala se je z odkritjem, da so volitve narekovali povsem drugi akterji, celo zavezniki.
Kljub vsemu Slovenija ostaja v paktu Nata, ostaja v EU, ostaja z Brusljem in Washingtonom. A obstaja tudi majhna, a glasna stranka, ki sprašuje: Zakaj?
In ta stranka je zdaj v parlamentu. Morda pa bo celo v prihodnji vladi.
Vir: https://lat.rt.rs/srbija-i-balkan/177991-slovenija-formiranje-vlasti-jezicak-na-vagi-svetlana-vasovic/
* * *
Novi predsednik slovenskega parlamenta kljub kritikam vztraja: Od obiska v Moskvi ne bom odstopil
16. april 2026, 10:25 | Posodobljeno: 16. april 2026, 10:25
Predsednik novega slovenskega parlamenta Zoran Stevanović je izrazil prepričanje, da bo po oblikovanju vlade uskladil potek potovanja z Ministrstvom za zunanje zadeve in da uradnega povabila iz Moskve še ni prejel
© TANJUG/ FOTO STA/ Bor Slana/ bg
Predsednik novega slovenskega parlamenta Zoran Stevanović je danes izjavil, da ni opustil namena obiskati Moskvo, kljub kritikam na račun obiska in načrtu njegove stranke, da organizira referendum o izstopu Slovenije iz Nata, Svetovne zdravstvene organizacije in Evropske unije.
„Vsekakor bom odšel v Moskvo. Kdaj bo obisk potekal, bo v veliki meri odvisno od Ministrstva za zunanje zadeve in protokola,“ je dodal in izrazil prepričanje, da bo obisk usklajen z Ministrstvom za zunanje zadeve, je povedal portalu 24UR.
Stevanović še ni prejel povabila iz Moskve, vendar je dejal, da je treba graditi prijateljstva po vsem svetu in zastopati interese Slovenije, kar je mogoče doseči le s sodelovanjem, bodisi z Američani, Francozi, Kitajci ali Rusi.
Izrazil je tudi prepričanje, da bo po oblikovanju vlade uskladil potek potovanja z Ministrstvom za zunanje zadeve, pri čemer je dodal, da uradnega povabila iz Moskve še ni prejel.
Stevanović je že prej izjavil, da želi graditi mostove, da Slovenija dobro sodeluje z vsemi državami, ne glede na zid, ki je bil postavljen med Zahodom in Vzhodom, in da zato namerava v bližnji prihodnosti obiskati Moskvo.
Vir: https://lat.rt.rs/svet/181330-slovenija-predsednik-skupstina-stevanovic-moskva/
* * *
Vso noč je pred zdravstvenim domom na obrobju Ljubljane stala »replika v naravni velikosti, dolga kot viadukt«
16. april 2026, 10:58 | Posodobljeno: 16. april 2026, 10:58 Svetlana Vasović
Sredino jutro je razkrilo žalosten prizor – več kot 1.400 utrujenih in zmrzujočih ljudi, med njimi veliko starejših, je stalo v parih in preklinjalo vlado, ki ni sposobna organizirati delujočega zdravstvenega sistema
© Фото Фејсбук
Takoj ko se je razširila novica, da je zdravstveni dom v Borovnici, predmestju na obrobju Ljubljane, zaposlil novega zdravnika, se je sredi noči na okoliških ulicah zbrala množica ljudi. Prvi ljudje so na prizorišče prišli že v torek ob 22. uri; drugi so se jim pridruževali, posamezno ali v družinah in skupinah, vse do srede ob 7. uri zjutraj, ko je zdravstveni dom odprl svoja vrata.
Ni bilo milosti niti za starejše in slabotne – tako starejši (mnogi na berglah) kot mladi so čakali v vrsti, ne da bi se vrinjali, kljub izčrpanosti. Nekateri so s seboj prinesli zložljive stolčke, saj, kot pravijo, njihove noge ne morejo več nositi teže in morajo stati ure in ure, vsaj 7–8, nekateri izmed tistih, ki so prišli med prvimi – pa še dlje.
Tako so na pločniku v vrsti, ki se je vila okoli sosednjega bloka, v občasnem dežju preživeli ure na stotine ljudi. Vsi so molčali, mnogi so bili vidno nervozni in jih je združeval isti strah – ali so se v vrsto vključili prepozno? Ali jim bo uspelo priti med paciente novega zdravnika?
V Sloveniji namreč obstaja »davek na glave« (glavarina) – en splošni zdravnik lahko ima med 1.400 in 2.000 pacientov, odvisno od starostne strukture. Vsi ostali so presežek. V Sloveniji se jih v orwellovskem slogu imenuje »nepripisani«. In kako naj si izberejo zdravnika, če jih ni dovolj za vse?
Neskončna vrsta
Sredino jutro je razkrilo žalosten prizor: več kot 1.400 utrujenih in zmrzujočih ljudi, med njimi veliko starejših, je stalo v parih in preklinjalo oblasti, ki niso sposobne organizirati delujočega zdravstvenega sistema. To niso bili le prebivalci 2.700-članske občine Borovnica, ampak so mnogi prišli tudi iz drugih bližnjih občin.
Red ispred DZ Borovnica Фото Фејсбук
Problem je, da v Sloveniji 137.000 državljanov nima osebnega zdravnika, kar pomeni, da nimajo dostopa do zdravil ali možnosti rednega zdravljenja, kaj šele preventivnih pregledov... Razen če niso v smrtni nevarnosti, v tem primeru pa lahko vsak, ki nima »izbranega« zdravnika, upa na pomoč, vendar le v urgentnih centrih večjih bolnišnic.
Situacija je absurdna – ko se zdravnik upokoji ali odide v zasebni sektor, kjer so plače višje, njegovi pacienti ostanejo brez zdravstvene oskrbe. Ni pomembno, ali so med njimi diabetiki, bolniki z rakom ali tisti s srčnimi težavami...
Tudi mladi starši se spopadajo s težavami, saj več tisoč dojenčkov nima pediatra. Zaradi pomanjkanja zdravnikov vseh specializacij se zdravstveni centri včasih borijo za zdravstveno osebje, in ko se končno nekje pojavi nov zdravnik, se zdravstvene kartoteke tistih, katerih zdravnik je odšel, na primer v pokoj, ne prenesejo samodejno v novo ordinacijo; namesto tega mora vsak pacient podpisati obrazec, v katerem navede, da »želi, da ga oskrbi prav ta zdravnik«.
Sistem je premeteno razglasil vse ostale za »neregistrirane«, kot da bi bila to njihova izbira, da nimajo zdravnika, in ne zanemarjanje oblasti. »Neregistrirani« se sami znajdejo, kakor najbolje morejo; na nekaterih mestih jim na pomoč priskočijo občasne »klinike za paciente brez zdravnika«, medtem ko si premožnejši lahko privoščijo vrtoglave cene zasebnih ambulant.
Nečloveško in sramotno
Vse to jezi zaposlene, od katerih država vsak mesec odšteje prispevke za zdravstveno zavarovanje, še posebej pa je to nadležno za upokojence, ki kljub številnim zdravstvenim težavam nimajo nikogar, ki bi zanje skrbel. Vse svoje delovno življenje so vplačevali v zdravstveno službo, da bi lahko v starosti živeli brezskrbno, a jih je država razočarala na najhujši možni način. »Takšne čakalne vrste so sramotne«, »Katastrofa!«, »Nečloveško do številnih starejših ljudi v čakalni vrsti«, »Kakšna nesposobnost države!« – družbena omrežja so polna takšnih komentarjev.
V obtoku je tudi video 84-letnega Rudija, šibkega in na berglah, pred zdravstvenim centrom, tik ob vhodu. Pravi, da se je zbudil ob polnoči in je bil že ob 2. uri zjutraj v vrsti, ko je bilo pred njim več kot 100 ljudi. »To je žalostno, strašno žalostno. Ko sem bil v službi, so nam vedno govorili: ‚Če trdo delate in opravljate dobro delo, boste imeli boljše pokojnine, boljše življenje.‘ Toda nekaj takšnega, takšno ponižanje – tega si nikoli ne bi mogel predstavljati,« pravi, njegovo ogorčenje pa je očitno.
Mnogi so se na dolgo čakanje dobro pripravili: prinesli so si zložljive stolčke in dežnike, pa tudi steklenice vode in celo kaj za pod zob. Konec koncev so morali zdržati celo noč. Med nemočnimi starejšimi ljudmi so malo optimizma razširili mladi, ki so se v vrsto postavili okoli pol petih zjutraj, veseli, ker »niso morali v šolo«. Konec koncev je zdravje na prvem mestu; razrednik je bil obveščen, zato imajo veljavno opravičilo.
Kako izbrati, ko ni izbire
Direktorica zdravstvenega doma Borovnica, Anja Jovanovič Kunstelj, je bila kljub vsemu ob koncu dneva zadovoljna, poroča Slovenska tiskovna agencija. Predvsem zato, ker ji je sploh uspelo zaposliti mladega zdravnika v svojem zdravstvenem domu. Upala je, da bo maja začel delati še en zdravnik, kar pomeni, da obstaja možnost za še okoli 1.300 »neodločenih« državljanov iz vseh koncev Slovenije. Omenja, da so bile v sredo 1.400 »prostih mest« zapolnjena v manj kot petih urah.
Pojasnjuje tudi, zakaj se ne da izogniti grozljivim prizorom šibkih ljudi, ki čakajo v vrsti, da bi si zagotovili zdravnika – to je zakon, pravi, saj mora pacient »izbrati svojega zdravnika«. In dejstvo, da v resnici ni izbire, no, to je že druga zgodba.
Slovenija se že leta sooča s problemom pomanjkanja in bega možganov v belih plaščih, in v tem pogledu ni edina v Evropski uniji. Medtem ko slovenski zdravniki odhajajo v Avstrijo in Nemčijo v iskanju boljšega življenja, saj so tam delovne razmere in plače boljše, je Slovenija v zadnjem času svoj problem reševala tako, da so direktorji zdravstvenih domov odhajali na »safarije« v države južno od reke Kupe in zaposlovali kadre iz Republike Srbske, Hrvaške, Srbije, Makedonije... skratka, s ozemlja nekdanje Jugoslavije, od koder »uvozijo« zdravnike, ki so pripravljeni zapustiti domovino za boljšo plačo in zagotovljeno streho nad glavo.
Фото Фејсбук
Današnje slike iz Borovnice niso prve, ki so pretresle državo »na sončni strani Alp«. Podobna »replika v naravni velikosti, dolga kot viadukt«, kot mnogi imenujejo gosta vrsta obupanih ljudi, ki se je vila okoli zdravstvenega doma (ZD) v Borovnici, je bila vidna tudi pred tremi leti v središču Ljubljane okoli zdravstvenega doma Bežigrad, ko so nič manj nestrpni ljudje čakali noči na koncu v dežju in mrazu, da se ob sedmih zjutraj odprejo vrata objekta, da bi se lahko »vpisali« pri novo zaposlenem »splošnem zdravniku«. Pred dvema letoma ni bilo nič bolje pred ZZ v Slovenski Bistrici, prejšnji mesec v Vrhniki, pred tem v Kamniku...
»Kakšni časi so to, da moramo za osnovno zdravstveno oskrbo boriti se kot nečloveška bitja, ponižana do kosti? To ni vrsta za kavo ali pralni prašek in podobno, ki v socialističnih časih včasih ni bilo na voljo. Tukaj se bije strašna bitka za osnovno življenjsko potrebo – osebnega zdravnika,« je opozorila ena od komentatork na Facebooku, ogorčena, da niti zdravstveni dom niti občina nista posredovala nobenih informacij, s čimer sta usodo ljudi prepustila »rekla-kazala«.
Vir: https://lat.rt.rs/srbija-i-balkan/181323-celu-noc-pred-domom-zdravlja-slovenija/
Prevodi Deepl.com (free version)
pred 20 urami